V sončnih poletnih dneh prija izlet do slovenske obale, ki ne skriva zgolj naravne, temveč tudi kulturne bisere. Med njimi je tudi koprska stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetjuStolnica je svojo baročno podobo, kot jo poznamo danes, po načrtih beneškega arhitekta Giorgia Massarija dobila sredi 18. stoletja. Ustno izročilo pa pravi, da je pred njo na tem mestu stalo vsaj pet cerkva. Cerkev, posvečeno Mariji, se prvič omenja že konec 11. stoletja.
Preberite še:
Kaj skrivajo bronasta vrata ljubljanske stolnice?
Slogovna raznolikost tako zunaj kot znotraj
O triladijski romanski baziliki, ki so jo v svojih zapisih občudovali tako zgodovinarji kot škofje ter jo omenjali kot najodličnejšo sakralno stavbo v Kopru, pričajo zgolj zazidana okna in kamniti fragmenti na južni steni cerkve.
V predbaročno dobo sega tudi skorajda nedotaknjeno glavno pročelje iz belega istrskega kamna, ki gleda na glavni koprski trg. Zgrajeno je bilo v dveh različnih slogih v sto letih: spodnji del so zgradili v gotsko-benečanskem slogu leta 1392, zgornji del pa je bil postavljen v renesančnem duhu leta 1488. Istega leta so cerkveni stavbi priključili zvonik, ki je v zgodovini služil različnim namenom.
Preberite še:
“V cerkev ne bom hodil, saj nočem biti v družbi hinavcev”
Krstilnica, koliko si stara?
Pod stolnico spada tudi okrogla krstilnica, zgrajena v romansko-gotskem slogu, ki je sicer ločena od cerkvene stavbe. Posvečena je Karmelski Materi Božji. Datacija izgradnje je zelo ohlapna in se omejuje na čas med 10. in 12. stoletjem, s tem pa se uvršča med najstarejše koprske spomenike.
Preberite še:
Stolnice ponoči: dih jemajoče podobe, ki sijejo v temi
Oltarji in slike so delo domačih in beneških mojstrov
Tako kot zunanjost nam tudi notranjost za občudovanje ponuja oltarje in oltarne slike domačih in beneških mojstrov. Glavni oltar je tako delo piranskega kamnoseka Gasparja Albertinija iz leta 1789, ki je med drugim tudi izklesal glavni oltar v cerkvi sv. Jurija v Piranu.
Hkrati pa si lahko ogledate kar tri dela beneškega slikarja Vittorja Carpaccia, ki mu je v Kopru posvečen tudi trg in Carpaccijeva hiša v benečansko-gotskem slogu, kjer naj bi tudi živel.
Preberite še:
Od tod so naši predniki prejeli krščansko vero
Pri tem ne smete iti mimo njegove oltarne slike z naslovom Marija z otrokom na prestolu in šestimi svetniki, ki ima že več kot petsto let. Med svetniki – drugi z desne – je namreč upodobljen sv. Nazarij, prvi koprski škof in zavetnik Kopra, ki ga lahko prepoznate po maketi obalnega mesta. V cerkvi se nahaja tudi njegov marmorni nagrobnik.
V stolnici si lahko ogledate tudi delo Carpaccijevega sina Benedetta, in sicer njegovo upodobitev Madone z otrokom med sv. Nikolajem in sv. Janezom Krstnikom. Pogled v stolnici pritegnejo tudi lesen škofovski prestol, izklesan leta 1730, in rokokojska prižnica, ki jo je leta 1758 izdelal Lorenzo Farolli.
Kmalu bodo zazvenele nove orgle
Orgle, ki cerkev z glasbo bogatijo že od leta 1773, pa bodo kmalu zamenjale mlajše, 35-letne, ki jih je podarila znamenita švicarska koncertna dvorana Tonhalle, po velikosti pa bodo primerljive s tistimi v Cankarjevem domu.
Preberite še:
Po tragični nesreči je na grobu svojega moža spregovorila ganljive besede
Preberite še:
Od poskusa samomora in uboja do urejenega življenja
Preberite še:
Kaj dela križ na poljskem Woodstocku?
