Aleteia

Mamma mia – popoln film za mame in hčere

MAMMA MIA MOVIE
PRINTSCREEN | YOUTUBE
Deli

Po desetih letih je komercialno izredno uspešni muzikal Mamma mia! dobil nadaljevanje, Mamma mia: Spet začenja se

Čeprav gre za lahkotno, zabavno in rahlo prismuknjeno zgodbo, namenjeno predvsem spravljanju občinstva v smeh, pa v njem lahko najdemo tudi globoke teme.

Film se odvija pet let po koncu prvega – Donna (Meryl Streep) je umrla in njena hči Sophie (Amanda Seyfried) je ob pomoči fanta Skya (Dominic Cooper) in Donninega moža Sama (morda tudi Sophijinega očeta, ki ga igra Pierce Brosnan) prenovila hotel.

Hkrati pa sledimo tudi mladi Donni (Lily James), ki se po končanem študiju na oxfordski univerzi odpravi na popotovanje po Evropi. V tem delu izvemo, kako je srečala vse tri kandidate za Sophijinega očeta.

Tu si lahko ogledate napovednik.

Film o materinski ljubezni

Čeprav vzporedno pripoveduje kar nekaj zgodb, je Mamma mia: Spet začenja se predvsem film o ljubezni med materjo in hčerjo, kot je bil že prvi.

Pokaže, kakšno veselje je ugotoviti, da se v tvojem telesu razvija novo bitje, tudi če tega nisi niti malo pričakovala. Prvi film je bil predvsem osredotočen na materinsko spuščanje otroka v svet, da odide po svoje, tudi če to ni v skladu z materinimi željami in pričakovanji.

Materinsko-hčerinski duet

Da je osrednji motiv obeh filmov materinstvo, pravzaprav namiguje že njun naslov, čigar dobeseden prevod pomeni Moja mama.

Prvi film doseže višek, ko Sophie zaprosi Donno, naj jo ona odda pred oltarjem, čeprav si je do tistega trenutka na vso moč prizadevala, da bi to storil njen biološki oče. Da o čustvenem naboju njunih skupnih trenutkov in ob pesmi Splipping Through My Fingers sploh ne govorimo. Besedilo je zapisano z vidika matere, ki si želi, da bi bolje izkoristila skupen čas s hčerko, saj ta kar prehitro odrašča. Čustvo, ki ga poznamo vse mame.

V drugem delu pa mati in hči zapojeta pesem My Love, My Life, ko Sophie prinese svojega sina h krstu in tam v duhu sreča svojo pokojno mater, po kateri ga je poimenovala. Zdaj končno razume, zakaj je bila njena mama pripravljena toliko žrtvovati zanjo, saj je tudi njeno življenje z materinstvom dobilo nov smisel in globino.

Mama mia zagovarja življenje

Praznovati materinstvo je v zadnjem času postala domena konservativcev. Težko je namreč poveličevati materinstvo in ob tem nikogar ne užaliti – nos vihajo očetje, samske ženske ali tiste, ki so se kljub partnerstvu odločile, da ne bodo imele otrok. Ali pa jih ne morejo imeti.

A dejstvo je, da je prvi odnos, ki ga v življenju spletemo in je zato vsaj na začetku najpomembnejši, tisti z mamo. Film Mamma mia glede tega ne okoliši, ampak se mamam iz vsega srca pokloni. Letos ne boste našli filma, ki bi bolj zagovarjal nedotakljivost življenja. Mlada Donna, ki se odpravi iskat doživetja, se želi ustaliti v hipu, ko najde moškega za skupno prihodnost, kar ni nič kaj feministično. In čeprav se ta veza ne obnese, se odloči obdržati otroka, ko ugotovi, da je noseča. O splavu ni niti enega namiga.

Tudi če niste ljubitelji muzikalov ali glasbe skupine ABBA, lahko pri prvem in drugem delu Mamme Mie cenite, kako ponosno razglašata, da je materinska ljubezen nekaj najlepšega, kar se nam v življenju lahko zgodi – pa najsi jo dajemo, ali prejemamo, ali pa oboje.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.