Pri otrocih in odraslih je podobno. Ko stavek začnemo z besedo ne ali ne smeš, smo že začeli z negativno komunikacijo. To pa je prav nasprotno od pozitivne motivacije, ki bi jo v resnici želeli doseči.
Besedica ne je zelo pogosto v uporabi prav pri starših. “Ne smeš na gugalnico!”, “Ne plezaj!”, “Ne skači!”, “Ne odpiraj te škatle!” Če prevečkrat svojemu otroku rečemo ne, mu s tem predajamo negativno sporočilo. Podobno kot starši, ki svojim otrokom vse dopustijo in s tem povzročijo, da postanejo razvajeni.
Najbolje bi bilo najti ravnovesje med besedico da in besedico ne. Še bolje pa bi bilo, da bi se naučili svojim otrokom reči ne na pozitiven način.
Preberite še:
Zakaj mora najstnik večkrat kot besedo ne slišati besedo da?
Kako lahko to storimo?
Predlagamo nekaj drugega, kar lahko počnejo. Če na primer ne moremo v park na sprehod, potem lahko doma kuhamo skupaj, se igramo družabne igre, rišemo.
Preložimo prošnjo. Če otrokove želje ne moremo izpolniti takoj, jo lahko pustimo za nek ustreznejši čas. Vendar v tem primeru ne smemo nanjo pozabiti, ampak mu jo moramo izpolniti.
Pojasnimo otroku, kaj se bo zgodilo, če bo naredil, kar namerava. “Če boš udaril brata … Če boš uničil igračo … Če se boš preveč nagibal skozi okno …” Pojasniti moramo otroku, da imajo dejanja tudi svoje posledice.
Postavite jasna pravila. Preden pride do točke, ko jim boste dejali, da ne smejo več jesti sladkarij ali da ne smejo skakati po lužah, jim moramo pojasniti osnovna hišna pravila in razloge za ta pravila. Tako bodo že vnaprej poznali odgovor, ne da bi vprašali.
Preberite še:
Kaj storiti, da starši ne bodo hodili na fakulteto na govorilne ure otrok?
Vpliv na otroka
Ko otroku postavimo pozitiven zgled, se bo to poznalo tudi v njegovem odnosu do drugih otrok. Če otrok živi v pozitivnem okolju, kjer se člani sporazumevajo s pomočjo konstruktivne komunikacije, potem bo ta model znal prestaviti tudi v odnos z drugimi otroki. Tako bo tudi lažje vzpostavil zdrave vezi z drugimi.
Moč humorja
Čeprav včasih moramo izgovoriti tisti jasen in glasen ne, pa je priporočljivo, da se čim večkrat zatečemo tudi k humorju. Otroci so otroci in njihova glavna prioriteta bi morala biti igra in smeh. Ko so razburjeni ali zmedeni, je prav humor tisti, ki lahko spremeni stvari na bolje in dramo spremeni v komedijo.
Sprijazniti se moramo s tem, da vse v življenju zahteva svoj čas, vajo in učenje. Nihče se ne rodi vedež. Ključno pa je, da v svojih odnosih stremimo k pozitivnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Otroci so vztrajni. Če nam to ni všeč, pravimo, da so trmasti
Preberite še:
Malček in jutranje oblačenje brez prerekanja?
Preberite še:
“Tako učitelji kot starši smo okuženi s permisivno vzgojo”
