Aleteia

Ste kdaj preračunali, koliko “stane” ena ura vašega življenja?

MONEY
Yulia Grigoryeva - Shutterstock
Deli

Ste opazili, da se lahko ljudje bolj sproščeno pogovarjamo o spolnosti kot o financah? Čudno, kajne?

Pregovor Čas je denar dandanes še bolj drži kot v preteklosti. Vse kolesje našega sistema se vrti v smeri potrošništva. V naših srcih tli želja po še več in novo. Ne vprašamo pa se, koliko časa namenimo delu za to, da dosežemo še več in novo.

S preprosto formulo lahko preračunate, koliko “stane” ena ura vašega življenja oziroma koliko vaše življenjske energije je vložene v vaš avto ali nove tekaške copate.

Vzemimo primer tega meseca (avgust 2018):

  • 22 delovnih dni = 176 delovnih ur
  • vmes bo 1 praznik, Marijino vnebovzetje, dela prost dan
  • vsak delovnik ima 8 ur

Recimo, da imamo 1.000 evrov mesečne plače.

Dodajmo še čas, ki ga namenimo za vožnjo na delovno mesto in nazaj. Recimo, da je to pol ure v eno smer. To je 1 ura na dan = 22 ur na mesec.

176 + 22 = 198 ur/mesec

Torej: 1.000 evrov plače : 198 ur = 5,05 evra

TIME AND MONEY
PIXABAY

Ena ura moje življenjske energije = 5,05 evra

To malce abstraktno številko enostavno prenesite v znesek, ki ga boste odšteli za nov pametni telefon. Ali za superge. Ali za avto.

  • Iphone X stane 1.200 evrov.

1.200 evrov : 5,05 evra = 237,6 ur (= 29,7 dneva)

  • Ženske tekaške superge za “barefoot” tek znamke Nike stanejo 129,99 evra.

129.99 evra : 5,05 evra = 25,74 ur (=3,2 dneva)

  • Renault clio, pogost avto na naših cestah. Če malo premečemo številke in upoštevamo akcije, ga recimo lahko kupimo za 11.000 evrov.

11.000 evrov : 5,05 evra = 2178,2 ur (= 272 dni = približno 12,3 meseca)

Naš čas na Zemlji je omejen in nepovraten

Sedaj, ko smo denar pretvorili v čas, si lahko lažje predstavljamo, za kaj delamo. In zakaj delamo toliko. In koliko ur življenja vložimo v nekatere dobrine, ki morda niso nujne.

Čas je minljiv. Ga bomo res preživljali v službi in se pehali za več in novo ali bomo svojo življenjsko energijo usmerili kam drugam?

Točka dovolj

Ne glede na to, koliko mest ima številka trenutno na vašem transakcijskem računu, vedno se zdi, da je premajhna. A strokovnjaki so dokazali, da ni tako. Odkrili so točko dovolj.

Gre za to, da zadovoljstvo ne raste premosorazmerno s potrošenim denarjem. Na določeni točki trčimo ob pojem dovolj. Več denarja ali materialnega ne prinese večjega zadovoljstva.

Seveda najprej zadovoljimo osnovne potrebe po preživetju, kot so hrana, bivališče in varnost. Potem dodamo nekaj udobja. Lahko sicer preživimo brez avta, vendar je to bolj udobno od potovanja z javnim prevozom ali s kolesom, sploh pozimi. In potem dodamo še malo za čez, malo luksuza, nakit ali določeno znamko oblačil, morda jadrnico. Za vsakega posameznika obstaja njegova lastna točka dovolj. Nekomu to pomeni, da si lahko privošči boljši avto, drugemu veliko pomeni dobra plezalna oprema, nekdo tretji potrebuje jahto.

Ko dosežemo točko dovolj, smo še vedno zadovoljni, lahko pa se zgodi, da se krivulja prevesi na drugo stran. To ugotovimo, da se kljub temu, da trošimo več, zadovoljstvo ne povečuje. Za lažjo predstavo malo karikiram: lahko smo si privoščili jadrnico, počitniško hišico v gorah in bazen ob domači vili, vendar nismo nič bolj zadovoljni, kot smo bili z manjšo jadrnico in skupinskim bivakom v gorah.

Poletni dnevi so kot nalašč za razmislek o našem delu, na počitnicah odklopimo vsakdanje skrbi in se posvetimo sebi. Razmislimo, kje se nahaja naša točka dovolj. Izobrazimo se o tem. Koliko zares potrebujemo? Zakaj delamo toliko? Lahko kaj spremenimo?

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.