Aleteia

Preprosto zdravilo za osamljenost?

LONELINESS
Flegere - Shutterstock
Deli

Bila sem kraljica smiljenja samemu sebi, z izjemnim talentom za spoznanje, da mi gre slabše kot vsem drugim. Hvaležnost mi je odprla oči in srce. Spoznala sem: ni res, da sem sama

Je čas v človeškem življenju, ko bližnje osebe ni ob nas. Za nekatere je to kratek čas, ki mu lahko rečemo prehodni. Sama sem del skupine teh, ki so sam(sk)i ves čas. Osamljenost, ki se šteje v letih.

Čakanje na tistega pravega. Živčno iskanje slučajnih pogledov na ulici, z upanjem, da se morda zaiskri ljubezen. Grizenje ustnic na poroki kolegice. Nočno hlipanje v blazino in žalostni: “Zakaj sem sama?!”

Zveni znano?

Od nekdaj je bilo smiliti se sebi redna točka na dnevnem redu mojega življenja. Bila sem kraljica smiljenja samemu sebi, z izjemnim talentom za spoznanje, da mi gre slabše kot vsem drugim. To mi je vedno prineslo polno mero zadovoljstva. Žal se nisem zavedala, da tako razmišljanje ni hec.

Smiljenje je prešlo v navado. Moj možgani so avtomatično iskali razloge in to celo v trenutkih uživanja. Jedla sem čokolado in razmišljala: “Joj, debela sem!” Uživala sem na zabavi: “Najgrša od vseh sem.” Pela sem v zboru: “Gotovo fušam.”

Ko je minevalo še eno leto (jaz pa sem bila še vedno samska), sem zaslišala strupene refrene: “Za vedno bom sama”, “Nikogar več ne srečam!” Ležala sem na samem dnu črne luknje, ki sem si jo sama kopala cela leta, dan za dnem. Za nič nisem imela več moči. V sebi sem ugasila upanje. Najbrž mi ni treba napisati, da ni bilo fino. Veste, da ni.

Danes ni več sledov po trdih in hladnih tleh te črne jame. Srečna sem. Čeprav še vedno samska. Kaj se je spremenilo?

WOMAN SMILE
Monkey Business Images I Shutterstock

Več kot 100 razlogov za hvaležnost

Odločila sem se: dovolj s treningi smiljenja sami sebi, izbiram vajo hvaležnosti. Zvečer sem na list z velikimi črkami napisala “HVALEŽNOST” in napisala vse, za kar sem hvaležna: za streho nad glavo, za dober zrak, za dobroto ljudi, ki sem jih danes srečala, za maline, ki sem jih nabirala …

Razlogov je bilo več kot 100! Kako je to možno? Avtor Psalma 63 je napisal, da je duša lahko suha in izčrpana. Moja duša je bila očitno popolnoma izmozgana, da je potrebovala toliko hvaležnosti.

Če kdo izmed vas čuti izčrpanost, če v glavi že od jutra krožijo misli, da bo vse življenje sam in da je to tako žalostno, boleče in strašljivo, naj napiše, za kaj je hvaležen. Zdaj. Dovolj je najti pet razlogov. Imam kaj obleči, zajtrk je bil okusen, poletje je, pred mano je nov dan življenja.

To so samo primeri; splača se napisati svoje razloge za hvaležnost. In potem pogledati svoja čustva – te, ko se smilimo samemu sebi, in te, ki se pojavijo, ko smo hvaležni. Sedaj je treba izbrati to, kar je zame boljše.

Hvaležnost mi je odprla oči in srce

Izbrala sem hvaležnost. Ne za ves čas. Za en dan. Za danes. Že tri leta. Hvaležnost mi je odprla oči in srce. Spoznala sem: ni res, da sem sama. Zagledala sem svojo družino, prijatelje, znance, sosede, prebivalce mesta, ki jih srečujem na avtobusu, v trgovini ali na kolesarski stezi. Zagledala sem vse te zanimive ljudi v mojem okolju, ki jih prej nisem opazila.

Zaradi hvaležnosti se ne bojim biti sama. Hvaležnost povzroči, da nisem osamljena. Hvaležnost poskrbi, da nisem žalostna. Ne jokam v blazino in ne umiram od hrepenenja. Zapuščam egocentrično iluzijo osamljenosti in sem navzoča v resničnosti.

Resnični svet je poln čudovitih ljudi, ki me hočejo srečati. Ki hočejo srečati tebe. Morda za daljši čas, morda pa le za to, da bi slišali o hvaležnosti in izhodu, ki se je odprl v njihovi črni luknji.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Magdalena Galek
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več