Aleteia

A to so vsi vaši? Ne, še tri imam doma!

Por Julia Zavalishina/Shutterstock
Deli

Ne glede na število otrok v vaši družini, ste gotovo že bili kdaj deležni začudenih pogledov in neprijetnih komentarjev

Znanci, še raje pa neznanci, se pogosto obregnejo ob starše in pokomentirajo število otrok v družini. Če je le en, vprašajo, zakaj neki odlašate, da bi bil že skrajni čas za bratca ali sestrico. Če sta dva istega spola, je na mestu vprašanje, kdaj se bo rodil otrok nasprotnega spola. Če pa je otrok v družini več, (ne)znanci trdijo, da zelo verjetno starši niso najbolje poučeni o metodah kontracepcije.

Spoštujmo odločitve vsake družine

Prav je, da odločitve vsake družine spoštujemo. Nobene potrebe ni, da brezplačno delimo nasvete, za katere nas ni nihče prosil. Vsaka družina ve, zakaj se je odločila za točno takšno število otrok. Morda odločitev ni bila zgolj njihova. Upoštevati moramo, da večinoma vidimo družine le od zunaj. Zato je prav, da ne komentiramo tako občutljivih tem, kot so rojstva otrok. Morda so manjšemu številu kljubovale zdravstvene težave. Morda se težko prebijajo iz meseca v mesec. Morda imajo drugačne želje in poglede na svet kot mi.

Naučiti se moramo medsebojnega spoštovanja. In sprejemanja različnosti. Sploh kristjani. Če so pri nedeljski maši prisotni otroci, ni nobene potrebe po tem, da se čestita materi s šestimi otroki, ker jih je pripeljala. Tudi tista z dvema je zmagovalka. Morda celo večja, ker ne vemo, kakšno je bilo njihovo jutro.

OUTDOOR
Shutterstock- Nina Buday

Starševska ljubezen se množi, a lahko je tudi zmanjka

Vsak od staršev v sebi nosi ljubezen do otrok. Nič ni narobe, če si priznamo, da se utrudimo. Imeti otroke je naporno. In to ljubezen je včasih težko pokazati. Včasih preprosto zmanjka življenjske energije, da bi imeli še enega otroka. Morda zmanjka finančnih sredstev. Morda zakonski odnos ni takšen, kot bi si želeli.

Matere so pod velikimi pritiski, vsak otrok namreč v družino prinese novo dinamiko, treba je poiskati novo ravnovesje. Že nosečnost ni vedno tako čarobna, kot jo opisujejo, porod je lahko zelo naporen, morda celo nevaren. Potem sledi nočno zbujanje, hranjenje, pleničke, otroški jok, … In če smo čisto pošteni, nič ni narobe, če se potegne črto in reče, da si tega ne želimo več. Spoštujmo posameznikove odločitve.

Na drugi strani so tiste družine, ki so se odločile za večje število otrok. Njihova dinamika je povsem drugačna, kaos je verjetno še večji, izdatki vpijoči v nebo, sorojenci se imajo načeloma radi, vendar … Vsaka nosečnost je še bolj tvegana, avtomobili z več sedeži pa vedno dražji. Šolnine in čevlji, izleti in smučarski tečaji. Roditeljski sestanki, puberteta, prve ljubezni, matura, …

1, 2 ali 6, vsi so dar in poslani na svet, da prinašajo Ljubezen

Prav vsak otrok je Božji dar. Krščanske družine se tega zavedajo. Zato je malce stereotipno, ampak resnično, da imajo krščanske družine v povprečju več otrok.

Vsak otrok, ki nam je dan, je tu z razlogom. Morda bo odkril zdravilo za bolezen, ki jo še poimenovati ne znamo v tem trenutku. Morda bo postal strokovnjak na področju računalništva in pomembno prispeval k razvoju. Morda bo majhna deklica “nasledila” mater Terezijo. Prav vsak je tu, poslan od zgoraj, da ta svet naredi lepši in boljši. Da na Zemljo prinese Ljubezen.

Spoštujmo odločitve posamezne družine in ne sodimo. Vsak v sebi nosi Kristusa in če smo dovolj uglašeni, bomo prepoznali naše poslanstvo in poslanstvo naše družine.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.