Blagoslovi so pomemben del verskega življenja in spominjajo na neskončno Božjo dobroto. Duhovniki blagoslavljajo osebe, kraje, predmete, … Kakšna pravila moramo pri blagoslavljanju spoštovati?Morda nosiš obesek, ki so ga blagoslovili ob tvojem krstu. Morda imaš rožni venec, ki je bil blagoslovljen na romanju. Morda si dal blagosloviti svoj avto ali hišo. A kaj to v resnici pomeni?
Beseda je verjetno prevzeta iz staroslovanske besede blagosloviti, kar je prevod latinskega izraza benē dicere, kar dobesedno pomeni dobro govoriti. Lahko bi rekli, da je Bog že od začetka stvarjenja, ko je “videl, da je dobro”, stvarstvo blagoslavljal. V Stari zavezi Bog blagoslovi Abrahama po Melkizedeku (1 Mz 14,19-20) in v Četrti Mojzesovi knjigi (4 Mz 6,24-26) Bog Aronu zaupa duhovniški blagoslov, ki so ga ohranili tako judje kot kristjani.
Preberite še:
Kaj pomeni Božji blagoslov?
Blagoslov pa ni rezerviran le za duhovnike. Izak na primer podeli očetovski blagoslov (1 Mz 27,27). V evangelijih Jezus izreka blagoslov pred jedjo v skladu z judovskim izročilom (Mt 14,19; Mt 26,26; Lk 9,16).
Bog je tudi po izvirnem grehu še naprej blagoslavljal človeka. Jezus Kristus je s svojo smrtjo in vstajenjem izničil prekletstvo, ki sta si ga moški in ženska nakopala v edenskem vrtu. Nad nas je razlil blagoslov, ki nas posvečuje. Z njim se je začelo naše opravičenje; s Kristusovo pomočjo postajamo sveti.
Vendar si posvečenja ne moremo pridobiti. Sveti Duh deluje v nas in nas posvečuje prek zakramentov in zakramentalov, ki so “sveta znamenja, ki jih je postavila Cerkev in katerih namen je pripravljati ljudi na to, da bi prejemali sadove zakramentov in posvečevali različne življenjske okoliščine” (KKC, št. 1677).
Preberite še:
Rekordnih 12 tisoč motoristov na blagoslovu – “dodatnega” angela varuha je vesel vsak
Blagoslovi sodijo med zakramentale, ki spominjajo na Božjo dobroto in vsebujejo “hvaljenje Boga zaradi njegovih del in darov in hkrati priprošnjo Cerkve, da bi ljudje lahko uporabljali Božje darove v skladu z duhom evangelija” (KKC, št. 1678).
Kaj lahko blagoslavljamo?
Cerkev lahko blagoslavlja osebe (družine, otroke, bolne, misijonarje, veroučitelje, romarje, …), živali, kraje (delovne prostore, njive, društvena prostore, …) in predmete (delovna orodja, prevozna sredstva, tehnične napeljave, nabožne predmete, …).
Pri tem moramo vedeti, da blagoslovljeni predmet ali kraj ni in ne sme postati predmet vraževerja. Cerkev opominja, da je namen blagoslova posvečenje oseb, ki se bodo teh predmetov in krajev posluževale. Zato se na primer ne more blagosloviti predmeta, katerega namen je nepokorščina Bogu (na primer orožje in strelivo).
Preberite še:
Trije močni verski predmeti, ki bi jih morali imeti doma
Kdo lahko blagoslavlja?
Blagoslov je del skupnega duhovništva vseh krščenih. To pomeni, da v odsotnosti duhovnika določene blagoslove (ki ne zadevajo župnije, župnijske skupnosti ali župnijskih predmetov) lahko opravijo laiki. Kadar je duhovnik prisoten, mora on voditi obred.
V tem primeru je samo duhovniku dovoljeno narediti znamenje križa nad predmeti ali osebami in nad njimi polagati roke med molitvijo. Če je za obred odgovoren laik, potem ima med obredom roke sklenjene.
Vsakodnevni blagoslovi
V “običajnem” življenju vernika najpogosteje s kratko molitvijo ali pesmijo blagoslavljamo hrano, preden jo zaužijemo. Povabljeni pa smo tudi k blagoslavljanju svojih otrok, sozakonca, prijateljev, … Lahko jih pokrižamo na čelo ali pa (le tiho) izrečemo prošnjo, naj jih Gospod blagoslovi, torej nakloni vse dobro.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Podzemno srečanje z Bogom v Solni katedrali
Preberite še:
Ko so ji začeli izpadati lasje, se je najprej pobril očka, nato še brata
Preberite še:
Molitev k sveti Moniki: Pomagaj mojemu sinu, da se vrne h Kristusu!
