Pri zvezdnikih, med drugim tudi športnih, pogosto ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. V zaodrju lagodnega življenja, visokih zneskov na bančnih računih, slave, lepih hiš, dragih avtomobilov in privlačnih deklet se skrivajo življenjske sence.
O eni takšnih je spregovoril Bojan Krkić Perez. Španski nogometaš, po katerem se pretaka tudi srbska kri, je še kot najstnik s kultnim klubom Barcelona doživel in dosegel stvari, ki jih večina nogometašev ne bo nikoli.
Preberite še:
Smrt mlade športnice. Starši, ste povzročitelji pritiskov?
Slavospeve so mu pisali mediji, v zvezde so ga kovali navijači, a nekaj je njegovo kariero močno zavrlo. Njegovo telo se ni bilo sposobno soočati z najvišjimi pričakovanji okolice in pritiski. Pri 28 letih je še vedno poklicni nogometaš, a daleč od ravni, ki so jo pričakovali od njega. Pravzaprav drugi, ne on.
Pričakovani, a ne uresničeni novi Messi
“Pritisk je bil močan in konstanten. Počutil sem se omotičnega in bolnega, ves čas, 24 ur na dan,” je v svoji izpovedi za angleški Guardian dogajanje pred približno desetimi leti opisal zdaj nogometaš angleškega drugoligaškega kluba Stoke.
Govorilo in pisalo se je, da bo naslednik velikega Lionela Messija. Za prvo ekipo Barcelone ni zaigral še nihče, ki bi bil mlajši od njega. Za njene mladinske selekcije je zabil kar 900 golov, ligo prvakov je osvojil že z 18 leti. Vzpon je bil meteorski, Krkićevo telo pa ga očitno ni bilo sposobno nositi. Začeli so se napadi panike.
Preberite še:
Kljub cvetoči karieri v solzah odhaja iz top kluba: Poslušati moram dušo in telo
Reprezentanci je moral reči hvala
“Ti imajo pri vsakem človeku nekoliko drugačno obliko. Govoril sem z nekom, ki se je počutil, kot bi mu srce bilo s tisoč utripi na minuto,” je dodal nesojeni španski reprezentant, ki je prvi napad doživel pred tekmo s Francijo leta 2008: “Preplavila me je omotičnost, zajela me je panika. Položili so me na masažno mizo. V naslednjega pol leta se je nekaj podobnega pojavilo še večkrat.”
Preberite še:
Zgodilo se je nenadoma, “bolelo me je, kot bi me nekdo razsekal na tisoč delov”
Vseeno je tisto poletje dobil povabilo v reprezentančno ekipo, ki je pozneje osvojila naslov evropskega prvaka. Pojasnil je, zakaj ne more pomagati Španiji. V javnost pa je prišlo (predvsem) to, da je domovini rekel ne, nad čimer je bridko razočaran. Počutil se je samega, še zdaj ga kdo vpraša, zakaj je zavrnil reprezentanco. Ne mediji ne navijači tedaj niso dočakali pravega pojasnila.
Počitnice nikakor niso bile pravi izraz
Zakaj ne? “Bil sem prestrašen, bolan, ‘sesut’. Nisem vedel, kaj počnem. Spomnim se, da sem za Barcelonino televizijo izjavil, da potrebujem počitnice, vedoč, da se nisem izrazil prav. V mladih letih marsičesa ne veš, ‘bomba’ pa je že eksplodirala. Skušali smo le gasiti požar. Čutil sem, da moram pobegniti, a nisem imel kam,” je pojasnil.
Zdaj bi verjetno ravnal drugače. A vseeno je bolje povedati pozno kot nikdar: “Ko pogledam 10 let nazaj, me odziv ne preseneča. Ljudje se težko soočamo z izražanjem stvari, ki nas težijo. Tudi v nogometu je pomembno dajati vtis, da je vse v redu, to je polakirana stvarnost.”
“Najpomembnejše je, kako živiš”
Vseeno pravzaprav ne obžaluje, da mu v nogometu ni uspelo doseči več. Navsezadnje so za njim nogometno najmanj solidna leta, ki bi bila za nekatere sanjska. Čeprav ima šele 28 let, je zaigral za nekaj res velikih klubov v Španiji, Italiji in na Nizozemskem, gole dosegal v najboljših evropskih ligah in dvakrat osvojil tudi ligo prvakov.
Preberite še:
Serena Williams mamicam: Občutek, da ne zmorete, je nekaj običajnega
“Najpomembnejši niso pokali, ampak izkušnje: kako živiš, kaj je v tvojem srcu. Tega ti nihče ne more ukrasti,” je Guardianovemu novinarju še zaupal Bojan Krkić, ki je ne glede na vse še vedno zaljubljen v nogomet. Nekoč bo trener. Ljudi okrog sebe bo učil tako igre kot življenja.
Ljubim nogomet. Tega mi ne more vzeti nihče. Ponosen sem na kariero in na to, kaj sem preživel. Četudi pridejo težki trenutki, moraš ostati močan. Še vedno sem mlad, uživam, ko igram, in ne nameravam še tako kmalu končati kariere.
Preberite še:
“Pri otrocih želimo le odličnost. Prepoznati jih moramo v njihovi nemoči”
Preberite še:
Posebna žena z Gore pri Sodražici: 47 let brez hrane, Kristusove rane, zamaknjenja
Preberite še:
Najboljši način, kako otroke pripraviti na začetek šolskega leta
