Aleteia

Svetnica, ki je čutila le polovično vez z Bogom, dokler vere ni sprejel tudi njen mož

ST NONNA MONUMENT
Deli

"On, ki je bil del nje, je bil daleč od Boga," je zapisal njen sin, tudi svetnik

Nona se je rodila leta 305 v mestu Nacijan v Kapadokiji, današnji severni Turčiji. V tistem času je rimsko cesarstvo še vedno vladalo velikemu delu sveta. Bila je otrok krščanskih staršev Filotatosa in Gorgonije, ki sta hčer vzgojila v Jezusovem nauku in nauku tedaj rastoče Katoliške cerkve. Njena vera pa je bila po poroki bridko preizkušana.

Nesrečna v zakonu

Nona se je poročila z Gregorjem, premožnim veleposestnikom iz okolice domačega kraja, njun zakon pa je bil najverjetneje sklenjen po predhodnem dogovoru staršev. Nona je bila v zakonu zelo nesrečna, ker je bil njen mož pogan in je pripadal ločini, ki je poganstvo pomešala z judovstvom.

Nona je nemudoma začela goreče moliti, da bi tudi njen mož spoznal pravega Boga.

Želela je tudi duhovno vez

Zakonca sta imela tri otroke in eden izmed njih, sv. Gregor Nacijanski, je zapisal, kako njegova mati “ni prenesla misli, da je le polovično povezana z Bogom, ker je bil on, ki je bil del nje, daleč od Boga. Poleg telesne si je želela tudi duhovne vezi. Noč in dan se je s postom in v solzah obračala na Boga in Ga rotila, naj njenemu možu podari odrešenje.”

Čez čas je njen mož v sanjah doživel videnje. Sv. Gregor je zapisal: “Očetu se je zdelo, da je pel vrstico iz Davidovega psalma: ‘Veselil sem se, ko so mi rekli: v Gospodovo hišo pojdemo’ (Ps 122, 1). Česa podobnega ni še nikoli doživel, čeprav je njegova žena pogosto darovala svoje molitve v ta namen.”

Gregorju so se sanje zdele zelo nenavadne, toda zaželel si je, da bi stopil v cerkev. Ko je o tem pripovedoval Noni, mu je povedala, da mu bo to videnje prineslo neizmerno srečo, če bo le izpolnjeno.

Gregor je zares sprejel vero. Nona, ki je goreče molila za spreobrnjenje svojega moža in otroke poučevala v veri, se je z enako gorečnostjo posvetila človekoljubnemu delu.

Le eno bogastvo

Sv. Gregor Nacijanski je o svoji materi zapisal: “Vedela je, da je resnično plemenito, če je človek pobožen, se zaveda, od kod prihaja in kam gre; ter da obstaja eno samo naravno in zanesljivo bogastvo: če svoje imetje delimo z Bogom in reveži, posebej z obubožanimi sorodniki.”

Sv. Gregor Nacijanski je mater v zapisih predstavljal kot močno, odločno in zdravo žensko. V poznejših letih je hudo zbolela in vsi so mislili, da bo umrla. Ni mogla jesti in za njene težave niso našli ustreznega zdravila.

Toda Bog je znova posredoval v sanjah. Nona je sanjala, da se ji je prikazal sin Gregor, ki je nosil košaro najbolj belega kruha, kar ga je kdajkoli videla. Kruh je blagoslovil z znamenjem križa in z njim nahranil mater. Naslednji dan je Nona čudežno ozdravela. Ali je bilo to evharistično ozdravljenje? Mnogi verjamejo, da je bilo.

Predana tudi v preizkušnjah

Na stara leta je bila Nona v življenju deležna veliko žalosti. Njen najmlajši sin Cezarij je umrl leta 368. Naslednje leto ji je umrla hči. Mož je umrl nekaj let zatem. Vse te izgube je stoično prenašala in se popolnoma predala Božji volji.

Nona je bila vdana žena in mati, predvsem pa je bila predana Bogu in Cerkvi. Častimo jo kot zavetnico služabnikov in staršev, ki so doživeli smrt svojega otroka.

Sv. Nona Nacijanska, prosi za nas.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Tags:
svetnik
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.