Aleteia

Ali imajo angeli krila?

UMB-O/Shutterstock
Deli

Umetniška upodobitev angelov temelji na njihovem poslanstvu

Naj bo angel naslikan ali izklesan, skoraj vedno se ga upodablja s krili. Zakaj?

Da bi lahko razumeli umetniško upodobitev angelov, moramo sprva razumeti naravo angela v krščanski tradiciji. Že sama beseda angel prihaja iz latinske besede angelus, ki pomeni Božji glasnik. Beseda še naprej izhaja iz grške besede ángelos, ki je prevod hebrejskega mal’ākh s pomenom glasnik in poslanec.

Katekizem katoliške Cerkve o angelih pravi:

Sv. Avguštin pravi o njih: “Angel je ime službe, ne narave. Če vprašuješ po imenu te narave, je duh; če vprašuješ po njegovi službi, je angel: iz tega, kar je, je duh, iz tega, kar deluje, je angel.”

Angeli so z vsem svojim bitjem božji služabniki in sli, ker “vedno gledajo obličje mojega nebeškega Očeta” (Mt 18,10), in “izvršujejo njegova povelja, poslušni njegovi besedi” (Ps 103,20).

Katekizem katoliške Cerkve 329, 330

Angeli so duhovna bitja, kar pomeni, da nimajo fizičnega telesa, čeprav lahko včasih prevzamejo videz človeka. Njihova vidna oblika, kot se pojavlja v Svetem pismu, je zgolj fasada, maska, ki si jo nadenejo, da jih lahko uzremo z našimi očmi. Drugače pa so povsem nevidna bitja.

V prvih stoletjih krščanstva se je v umetnosti angele upodabljalo v človeški obliki in pri tem so se ustvarjalci opirali na opise v Svetem pismu.

V 4. stoletju pa so umetniki začeli angele upodabljati drugače. Prvo znano upodobitev angela s krili najdemo na sarkofagu, znanem kot Prinčev iz Sarigüzela pri Istanbulu, ki se ga časovno umešča med leti 379 in 395.

Od takrat dalje so umetniki upodabljali krila in jih povezovali s poslanstvom angelov kot nosilcev sporočil. Deloma se lahko zahvalimo simboliki ptic, ki se jih je v starih časih uporabljalo za prenašanje sporočil.

Tradicijo zasledimo že pri Noetu in se je ohranila v grški kulturi. Hermes, grški bog prehodov in meja, je imel tudi vlogo glasnika drugih bogov, zaradi česar so ga pogosto upodabljali s krilci na čeladi ali kapi. Za grško-rimske umetnike je bilo potemtakem naravno opreti se na omenjeno tradicijo pri upodobitvi angelov, Božjih glasnikov.

Kljub temu da angeli v resnici nimajo kril, je umetniški izraz postal odličen način za vizualizacijo naloge, ki jo jim je naložil Bog.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.

 

 

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.