Aleteia

“Gospa, žal mi je, ampak vaši izvidi so pokazali, da imate velik tumor”

WOMAN IN HOSPITAL BED
KieferPix | Shutterstock
Deli

Velik tumor na hipofizi je bil začetek nove avanture z mojim Gospodom

Spomin mi še vedno živo sega v dan pred dobrimi tremi leti, ko me je iz globokega razmišljanja med vožnjo z mestnim avtobusom zdramil klic mobitela. Bila je neznana številka, moja sogovornica pa je z zaskrbljenim glasom dejala: “Gospa, žal mi je, ampak vaši izvidi so pokazali, da imate na hipofizi velik tumor. Čim prej se zglasite v ambulanti.”

Bog hoče, da sem zdrava

Ne vem, ali sem se že kdaj tako močno zavedala globoke enosti z Gospodom Jezusom Kristusom, ki se je že v Stari zavezi predstavil kot Jahve Rafa, Gospod je moj Zdravnik. Nasmehnila sem se trdno prepričana, da je to začetek nove avanture z mojim Gospodom in da ni druge možnosti, kot da iz te “globeli smrtne sence” (Ps 23,4) izidem kot popolna zmagovalka.

V letih intenzivnega branja in raziskovanja Svetega pisma se je v meni utrjevalo spoznanje, da bolezen ni niti blagoslov niti Božja volja, ampak prekletstvo postave, o čemer govori celotno 28. poglavje Pete Mojzesove knjige. Sveto pismo uči, da novozavezni Cerkvi pripada ozdravljenje, saj nas je Kristus odkupil od prekletstva postave – ta enkratna in večna odkupitev pa vključuje tudi vsako bolezen in slabost (prim. Gal 3,13). Zato sem že v prvih trenutkih po sporočilu o diagnozi vedela in zdaj sem še bolj prepričana, da Bog hoče, da sem zdrava.

Ozdravljenje, ki nam ga je Kristus priboril pred več kot 2000 leti na golgotskem križu, ni nekaj nedostopnega, ampak pomeni vsakodnevno spoznavanje Kristusove ljubezni, ki spreminja in utrjuje, da je srce končno sposobno sprejeti že pripravljen dar ozdravljenja. To je tema, ki smo jo na srečanjih Trdne skale, našega molitvenega občestva, vse tisto leto raziskovali, nagibali svoja ušesa, gledali to povsem drugo (duhovno) realnost in vse odkrito bogastvo hranili v svojih srcih (prim. Prg 4,20-21).

WOMAN,PRAYING
© Wavebreakmedia | Shutterstock

Nisem se osredotočala na diagnozo

Zdaj je zame nastopila praktična vaja – za strah, paniko, jezo in vprašanja “zakaj jaz” ni bilo prostora. Pogumno vsakodnevno življenje v Novi zavezi in obljuba, da mi nič ne more škodovati (prim. Lk 10,19), sta predstavljali startno črto, s katere sem se pognala v brezkompromisni tek (prim. 2 Tim 4,7). Verjela sem, da bo imelo moje življenje v Kristusu neposreden vpliv na moje življenje. Da bom “ob svojem času” (Ps 1,3) dala svoj sad, da moje listje ne bo ovenelo in mi bo vse, kar delam, uspelo (prim. Ps 1,3).

Božja beseda me je nenehno usmerjala na Gospoda Jezusa in Njegove obljube, zato se nisem osredotočala na diagnozo, simptome in vse druge težave. Človek moč dobiva prav iz točke svoje osredotočenosti; na lastni koži sem se učila, da fokus na Kristusa (po sili Njegove moči) prinaša življenje in zdravje mojemu celotnemu telesu (prim. Prg 4,22).

Mogočno Božjo besedo, nosilko življenja, sem premišljevala dan in noč (prim. Joz 1,8), saj ima edina moč prenoviti omejen človeški um. Božjo Besedo sem kot zdravilo jemala redno, v povečanih odmerkih; verjela sem, da v meni opravlja svoje delo, natanko to, kar pravi, da bo storila (prim. Kol 1,29).

Obkrožena z ognjem

Premagani sovražnik seveda ni odnehal in čeprav bi bilo dovolj enkrat – je sedemkrat bolj zakuril peč (prim. Dan 3,19). Kako me bo Gospod natančno vodil iz zanesljive zanke, nisem vedela, gledala sem samo in izključno Njega, z mano pa tudi vsa moja družina, molitvena skupnost in še nekatere sestre in bratje, ki smo jim zaupali.

Če si sposodim besednjak 3. poglavja Danielove knjige, nisem vedela, ali se bo moja pot končala pred pečjo ali pa bom morala neposredno v peč. In prav slednje se je zgodilo. Pričujem: obkrožena z ognjem sem bila vsak hip prepričana o navzočnosti četrtega (prim. Dan 3,25) – zaradi Njega moji lasje niso osmojeni, moja oblačila niso spremenjena in na meni ni vonja po ognju (prim. Dan 3,27).

Te dni izginjajo še zadnji sledovi črnega dima, ogenj nad mojim telesom “ni imel nobene moči” (Dan 3,27). S Pavlom polna vere v zmagoslavno moč Gospoda Jezusa Kristusa dvigam zastavo zmage in radostno vzklikam: “Dober boj sem izbojevala, tek dokončala, vero ohranila” (2 Tim 4,7).

Kako veličasten blagoslov je pogled vere v Kristusa, ki v svoji Osebi nosi življenje, svobodo, luč, ljubezen, vodstvo, modrost, razumevanje in popolno zdravje! Drage bralke in bralci, pričujem vam in vsakega posebej spodbujam: vse to in še več kot sem tu utegnila zapisati, nam je dano, ker živimo v Novi zavezi, v Kraljestvu Kralja Gospoda Jezusa Kristusa, križanega in vstalega. Zdravnik nad zdravniki nikogar ne pusti brez nadnaravnih rezultatov. Veselimo se, neprenehoma!

 

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Božje okolje, leto 41, številka 5.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Marija Bukovec
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več