11. septembra 2001 je dolgoletni pisec in producent pri ameriški televizijski hiši CBS Greg Kandra prispel v svojo pisarno na 57. zahodni ulici v New Yorku in v mislih preletel vse opravke, ki so bili tisti dan pred njim. Nemudoma je opazil, kako njegovi kolegi skozi okno v devetem nadstropju zrejo proti Manhattnu. Vsi so lahko videli gost dim na kraju, kjer se je zgodilo nekaj povsem nepredstavljivega: dve letali sta se zaleteli v dvojčka Svetovnega trgovinskega centra. Načrti za tisti dan so bili hitro postavljeni na stranski tir.
Med televizijskim intervjujem se je Kandra spominjal: “Poklicali so me v osrednje uredništvo, da bi do konca dneva pisal posebna poročila o tragičnih dogodkih. V naslednjih 12 ali 13 urah, kolikor sem jih preživel v uredništvu, sem gledal stolpa, kako sta se vedno znova rušila, in pisal posebna poročila. V pisarni smo ostali do zgodnjih jutranjih ur … Bilo je zelo naporno in vse nas je streznilo.”
Preberite še:
Dekle, ki se ne boji več teroristov, čeprav so ji pred očmi ubili mamo
Veri je manjkala globina
Do tistega dne je bil Kandra katoličan, ki je sicer redno hodil k sveti maši ob nedeljah in večjih praznikih, toda njegovi veri je primanjkovalo globine. V dneh, ki so sledili, pa se je to začelo spreminjati: “Ko sem moral živeti s posledicami 11. septembra, posebej v New Yorku, kjer so stvari na vsakem koraku spominjale na nepopisno tragedijo – manjkajoča stolpa … neskončni pogrebi – sem ugotovil, da lahko vse, kar imam, vse, za kar sem delal, vse, kar sem dosegel, izgine v enem samem trenutku …
Zato sem začel resneje razmišljati o svoji veri, ki je bila, kot rečeno, zelo površna. Vsako nedeljo sem šel k maši in to je bilo vse. Nato pa sem začel o veri globlje razmišljati … Čutil sem, da moram v svojem življenju storiti še kaj več. To preprosto ni zadoščalo. In to me je usmerilo na mojo pot.”
Preberite še:
Terorist se ne rodi terorist, rodi se otrok!
Potovanje se je resnično začelo, ko je Kandra prebral knjigo Thomasa Mertona z naslovom Sedemnadstropna gora, ki mu jo je nekaj let pred tem podaril tast. Njeno sporočilo “me je čisto sezulo”, je dejal Kandra, kajti Merton je bil ravno tako Newyorčan, ki je doživel podobno spreobrnjenje in naposled vstopil v red trapistov.
Preberite še:
“Njegov smisel življenja je bil braniti domovino”
Postal diakon
Ker je bil Kandra poročen, ni imel namena postati menih, začel pa se je udeleževati duhovnih vaj v trapistovskem samostanu Svetega Duha v ameriški zvezni državi Georgia. Med enim teh obiskov je spoznal diakona, ki je oznanjal v angleškem, španskem in francoskem jeziku. Kandra dotlej še nikoli ni srečal diakona in tovrstno služenje Cerkvi ga je povsem očaralo: “Nekaj mi je govorilo, da bi to moral početi tudi sam.” In je storil.
Diakon Greg je prepričan, da lahko zaradi svoje delovne izkušnje kot pripovedovalec zgodb še učinkoviteje služi Bogu: “To je bila pravzaprav ena od stvari, ki me je resnično nagovorila: priložnost, da lahko oznanjam, da lahko uporabim svoje pretekle izkušnje dela na televiziji in vse svoje časnikarsko znanje za pripovedovanje zgodb, za delitev izkušenj – in vse to prenesem na svoje versko življenje.
V času priprave na diakonat sem imel to vedno v mislih. Mislim, da je Janez Pavel II. povedal stavek, ki ga kar pogosto navajam, ko vodim duhovne vaje: da se ljudje ne odzivajo več na poučevanje, ampak le na pričevanje. Želijo si ljudi, ki znajo pričevati evangelij in deliti svoje osebne izkušnje ter jih oživljati za druge. To je gotovo nekaj, kar sem doslej doživel pri svojem oznanjevanju, ko potujem po državi in nagovarjam ljudi. Pripoved je tista, pripovedovanje zgodb, ki resnično pritegne ljudi in se dotakne njihovih src.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Ko sem na islamskih tleh, skušam ostati neopažen. Islam nas ne trpi”
Preberite še:
Kako pravilno uporabljati svobodo
