Aleteia

Ditka: Zaradi preobremenjenosti se je vame naselila praznina, ki mi je vzela vso ustvarjalnost

DITKA
Nika Hölcl Praper
Deli

Ženska ženski – prijateljica, hčerka, sestra, pevka, kitaristka in skladateljica Ditka

Dekle, ki že več kot 10 let ustvarja svojo glasbeno zgodbo. Simpatična pevka, ki je po izobrazbi sicer delovna terapevtka, se je z glasbo srečala že kot majhna deklica. Tudi njen oče Gorazd je glasbenik in kmalu sta začela ustvarjati skupaj. Zgodba, ki jo pišeta danes, je kombinacija uglasbene poezije znanih slovenskih pesnikov (Ferija Lainščka, Toneta Pavčka, Marka Pavčka, Cirila Zlobca) in avtorske glasbe v angleškem jeziku.

Največ ji pomeni to, da je pravzaprav vsa družina vpletena v to glasbeno zgodbo. Tako lahko skupaj preživijo veliko časa, in to prek stvari, ki ji pomeni največ v življenju ‒ glasbe.

Kje lahko slišite Ditko?

V soboto, 15. 9. 2018, ob 18. uri bo v SiTi Teatru BTC Ljubljana dobrodelni koncert uglasbene poezije NE BODI KOT DRUGI z Ditko in Ferijem Lainščkom za Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije.


Lepo vabljeni!

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zaradi narave svojega poklica (skladateljica, pevka) imam to prednost, da mi ni treba vsako jutro vstati ob isti, zgodnji uri. Kdaj bo zazvonila budilka, je odvisno od obveznosti, ki so pred mano tisti dan. Najbolj idealen začetek dneva pa je zame takrat, ko se lahko prebudim v miru, brez budilke. Naredim jutranjo jogo, se odpravim na sprehod s svojim psom Bowiejem, nato si skuham veliko skodelico kave, pripravim kakovosten zajtrk in potem sem pripravljena na izzive, ki so pred mano.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Ponavadi si rečem: “Uspešno v nov dan!” Mislim, da je zelo pomembno, da sami sebi dajemo spodbude, ki jih povemo na glas. Tako bomo bolj mirni, zadovoljni s sabo in ponosni nase, pa tudi motivirani za delo, ki je pred nami.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
 … se tako dobro počutim in bolj samozavestno stopam po svetu. V svojem stilu sem rada urejena vsak dan, še posebej pa na svojih nastopih, saj menim, da na tak način izrazim spoštovanje tudi do tistih, ki so prišli na moj koncert.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Najbolj se napolnim, ko napišem kakšno novo pesem. To je neverjeten občutek sreče in notranjega zadovoljstva. Svojo dušo polnim še s poslušanjem kakovostne glasbe, petjem in igranjem kitare, pa s sprehodom v naravi s svojim psom, tekom v parku, z jogo in meditacijo, ko sem sama s sabo.

Duhovno se zelo napolnim tudi na potovanjih. Od tam se vedno vrnem polna navdiha in zato si vsako leto skušam vzeti nekaj dni, da se odpravim nekam povsem na novo.

DITKA
Nika Hölcl Praper

5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Imam to srečo, da je moja družina hkrati tudi moja ekipa, ki me spremlja na koncertih in na vsej moji glasbeni poti. Z očetom Gorazdom skupaj ustvarjava skladbe, jih posnameva v domačem studiu, se skupaj odpeljeva na vse moje nastope in koncerte, kjer skupaj zaigrava, saj je oče tudi član moje glasbene zasedbe. Zelo veliko časa zato preživiva skupaj.

Mama Jelka se nama pridruži na vseh večjih koncertih, kjer pomaga pri organizaciji, večkrat mi splete tudi kitko, kadar ne utegnem obiskati frizerja. Sestra Eva mi pomaga pri lektoriranju angleških besedil, moj fant pa je odličen glasbenik, ki priskoči na pomoč bodisi pri snemanju, bodisi na koncertih.

Načrtno si vsake toliko časa, kadar ni glavne koncertne sezone, vzamem tudi nekaj prostih dni, da se predvsem odklopim in malce razvajam. Pozimi odidem na smučarski dopust, poleti na potovanje, vmes pa na kakšno masažo, dobro večerjo … Pomembno je znati razporediti čas, tako ga lahko porabiš kakovostno.

6. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Kar nekaj preizkušenj je bilo, za katere sem hvaležna, saj se zavedam, da brez njih danes ne bi bila prav to, kar sem. Morda prva leta študija v Ljubljani. To je bilo zame zelo težko obdobje. Preseliti se v veliko mesto, ves svoj čas posvetiti učenju, ker sem želela vse obveznosti uspešno opraviti.

Premalo pozornosti sem namenila stvarem, ki me zares napolnijo. Zaradi preobremenjenosti so me lovili občutki tesnobe in vame se je naselila neka praznina, ki mi je vzela vso ustvarjalnost.

Iz te izkušnje sem se naučila drugače gledati na življenje. Skušam ga jemati manj resno in vedno ravnati tako, da ohranjam notranje ravnovesje. Poslušam sebe in nikoli ne presežem tiste meje, ko ne bi bila več zadovoljna. Življenje je eno samo in pomembno je, da ga cenimo ter stremimo k temu, da smo srečni prav vsak trenutek.

7. Svojo glasbeno pot delite skupaj s svojim očetom. Kako to vpliva na vajin odnos in kako vas delo z očetom bogati?
Svoje glasbene poti brez njega si ne predstavljam. Od vsega začetka delava skupaj. Vsa leta se trudi, da mi pomaga na moji poti, me izobražuje in poda kritiko, da lahko napredujem. Imava podoben okus za glasbo in iste cilje, kje, kdaj in komu želiva najino glasbo predstaviti. Tako je, to je najina glasba, saj se zavedam, da niti ena pesem ne bi bila enaka brez njega.

Ponosna sem, da lahko svojo zgodbo delim z njim in verjetno to med nama spleta en prav poseben odnos, ki ga poznajo le redki. Očeta spoštujem kot človeka in glasbenika s številnimi izkušnjami, zato mu tudi zaupam. Seveda se včasih tudi spreva in se s kakšno stvarjo ne strinjava, ampak imava oba to dobro lastnost, da se znava opravičiti in veva, da kuhanje mule ne vodi nikamor.

Svojo glasbo in njeno predstavljanje ljudem jemljem zelo resno in z odgovornostjo. Večinoma lepa, a včasih so pota tudi naporna, le redko tudi neprijazna in takrat je lepo imeti ob sebi očeta, za katerega veš, da ti želi samo najboljše in te bo vedno zaščitil pred neprijetnostmi.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Tu sem, zdrava in svobodna. Počnem tisto, kar imam najraje, vsak dan in ob meni so ljudje, ki me podpirajo in imajo radi, jaz pa njih.

Ko se opomnim na te stvari, postanem hvaležna in takrat se pomirim in preusmerim misli na nekaj lepega.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Pogosto ravno ob večerih ustvarjam nove pesmi. Občutek, da sem naredila nekaj novega in dobrega, me pomiri. Vedno sledi dolga vroča prha, nato pa kakšna sproščujoča serija, ki me ponese v spanec.

10. Biti ženska je lepo, ker … ?
Ne vem, kako je biti kdorkoli drug kot Ditka. V svojem svetu se počutim dobro in hvaležna sem, da sem to, kar sem. Torej ženska, glasbenica, umetnica, terapevtka, sestra, hčerka, prijateljica … in vse preostale vloge, ki si jih še lahko nadenem. Zato, ker sem ženska, sem prav ta oseba in zato je lepo.

Ženska ženski

Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in je vse, kar potrebujemo, nekaj spodbudnih misli, a ne vemo, kje bi jih poiskale.


Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …


10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.

 

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.