Aleteia

Požrtvovalni mož, ki je v slovensko zgodovino vtisnil neizbrisen pečat

JAKOB ALJAŽ
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA
Deli

Jakob Aljaž, ki je dal ime Aljaževemu stolpu na Triglavu, je bil duhovnik, skladatelj, zbiralec in organizator planinstva

Pred dnevi so Aljažev stolp, ki je na vrhu Triglava nepretrgoma stal malce več kot 123 let, zaradi obnove s helikopterjem Slovenske vojske pripeljali v dolino. To je bil dogodek, ki je znova obudil spomin na duhovnika Jakoba Aljaža.

Duhovnik

Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Bil je šesti od desetih otrok v družini (po domače pri Bačniku). Osnovno oziroma ljudsko šolo je obiskoval v Smledniku, nato pa je pot nadarjenega mladeniča odpeljala v Ljubljano, od tu pa na Dunaj, kjer je med letoma 1866 in 1867 študiral klasične jezike.

Leta 1867 se je odločil za duhovniški poklic. Za duhovnika je bil posvečen leta 1871. Kot kaplan je od leta 1871 služboval v Tržiču, kot župnik pa od leta 1880 na Srednji Dobravi pri Kropi in od leta 1889 do smrti na Dovjem.

Aljažev stolp

Najbolj je seveda znan po Aljaževem stolpu. 190 centimetrov visok stolp, ki je namenjen za zavetje gornikom, je izdelal klepar Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani.  Na vrh Triglava, ki ga je Aljaž odkupil od dovške občine za en goldinar, je dele stolpa v enem tednu znosilo šest nosačev.

Stolp je Aljaž skupaj z dvema prijateljema ter kleparjem Belcem in dvema njegovima delavcema postavil 7. avgusta 1895 v petih urah. Stolp, ki ga je Aljaž nato podaril Slovenskemu planinskemu društvu, so uradno odprli 22. avgusta 1895.

Poleg Aljaževega stolpa je bil Aljaž pobudnik in načrtovalec številnih planinskih gradenj, med drugim tudi Triglavskega doma na Kredarici.

JAKOB ALJAŽ
PUBLIC DOMAIN

Navduševal Slovence za obiskovanje gora

Aljaž je bil velik organizator planinstva in je Slovence navduševal za planinstvo. Do takrat je bilo planinstvo oziroma gorništvo na slovenskem narodnem ozemlju nemško obarvano.

Planinstvo se je namreč razvijalo pod pokroviteljstvom nemškega združenja Alpenverein (sl. Alpsko društvo), ki je v slovenskem visokogorju postavljalo nemške napise. Prav tako so v tistih časih morali gorski vodniki govoriti nemško, tudi če so bili Slovenci.

Aljaž se je prvič na Triglav povzpel leta 1887. Po njegovi zaslugi je bilo leta 1921 na vrhu Triglava že 1.500 obiskovalcev. Okrog leta 1860 sta na leto vrh najvišje slovenske gore obiskala v povprečju eden ali dva gornika. Aljaža lahko tako imamo tudi za očeta slovenskega navdušenja nad vzponom na Triglav, ki je sčasoma postalo skorajda nekakšno potrjevanje posameznikovega slovenstva.

Poslovenil Sveto noč, blaženo noč

A Aljaž ni vtisnil pečata samo na področju planinstva. Malce manj znano je, da je bil tudi navdušen glasbenik in skladatelj. Najprej je bil pevec v različnih zborih, nato pa je postal zborovodja.

Tako je v Tržiču je učil zbor čevljarskih pomočnikov in pozneje meščanskega, ki je začel peti v slovenskem jeziku. Med drugim je Aljaž iz nemščine v slovenščino prevedel slovito božično pesem Sveta noč, blažena noč Franza Gruberja.

JAKOB ALJAŽ
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA

Soavtor slovenske planinske himne

Aljaž je tudi začel sam skladati glasbo za pevske zbore, še zlasti po letu 1904. Številne njegove pesmi so ponarodele. Tako je tudi avtor skladbe Oj, Triglav moj dom. Besedilo za skladbo je napisal Matija Zemljič. Te pesem je postala slovenska planinska himna.

V politiki je bil Aljaž zagovornik narodne sloge med katoliškim in liberalnim taborom ter je zavračal politično delovanje na izrecno katoliški osnovi. Bil je kritičen tako do Antona Mahniča kot do napadov liberalnega časopisja na Katoliško cerkev.

Umrl je 4. maja 1927 v Dovjem.

 

Glavni vir: spletna stran Slovenska biografija

 

Tags:
Slovenci
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.