Aleteia

Obred pri svetem krstu, ki je prevečkrat izpuščen

Deli

Pri krstnem obredu lahko opazimo zelo veliko bogate simbolike. Toda obstaja del obreda, ki sicer ni obvezen, je pa zelo bogat

Pri krstnem obredu lahko opazimo zelo veliko bogate simbolike. Toda obstaja del obreda, ki sicer ni obvezen, je pa zelo bogat.

Nanaša se na svetopisemski odlomek iz Markovega evangelija (prim. Mr 7,31-37), ki govori o ozdravitvi gluhonemega moža.

Ko je bil Jezus na poti proti Galilejskemu jezeru, so k njemu pripeljali moža, ki je bil gluh in je težko govoril. Jezusa so prosili, da bi ga ozdravil. Svoje roke je položil na njegova ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. In možak je ozdravel, slišal je in razločno govoril. Jezus je ljudi, ki so bili ob njem, prosil, da tega čudeža ne razglašajo naprej, a bolj ko jih je prosil, bolj so govorili.

Logično, kajne? Saj je vendar storil nekaj, kar je popolnoma neizvedljivo in še danes medicina ni tako napredovala.

Kako torej, da se je ta odlomek znašel v krstnem obredu?

Ko je Jezus položil roke na tega moža je rekel: “Efata!” kar v prevodu pomeni odpri se. Tako lahko tudi duhovnik, ko krščuje, na otroka položi roke in izreče te besede. Obred je umeščen tik pred krstom, torej pred oblivanje z vodo.

V sebi nosi globok pomen

Z dotikom ušes ponazori Jezusov dotik gluhih ušes in s tem prosi za dar poslušanja Božje besede in drugih ljudi. Potem se dotakne še ust z namenom, da bi ta usta znala oznanjati Božjo besedo in govoriti za gradnjo, ne za rušitve.

Saj imamo vendar dve ušesi, da bi znali dobro poslušati in le ena usta, da bi govorili. Malce za šalo, precej pa zares!

 

Tags:
krst
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.