Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Čustvo ali občutje: zakaj je dobro poznati razliko

SAD,WOMAN
Shutterstock
Deli

Vedeti moramo, kaj lahko nadzorujemo in česa ne, da bomo lažje razumeli svoje občutke

Ali poznate razliko med čustvom in občutjem? Ali se sploh razlikujeta med seboj ali gre za eno in isto? Če poznamo razliko med njima, bomo lažje razumeli svoje občutke in še naprej čustveno rasli. Obstaja razlog, da imamo dve različni besedi ‒ med seboj sta povezani, vendar nista enaki.

Kaj je čustvo?

Čustvo je zapleten odziv možganov na dražljaj, ki je lahko zunanji (recimo nekaj, kar vidimo ali slišimo) ali pa notranji (misli, spomini, domišljija ipd.). Odziv naših možganov vodi tudi do telesnih odzivov po vsem telesu prek izločanja hormonov. Čustva so prehodna in mimobežna in se nenehno spreminjajo.

Čustva so kot energija, ki se pretaka skozi naše telo in nas spodbuja k delovanju. So izrazitejša in krajša od občutij.

Štiri osnovna čustva in njihova uporabnost

Obstaja veliko čustev, toda nekaj osnovnih tvori temelje našega čustvenega vesolja. Ta osnovna čustva so razdeljena na štiri večje skupine: žalost, jeza, strah in sreča. Pa si jih poglejmo od bliže!

Žalost: To čustvo nam pomaga tako, da nam omogoča prostor in čas za soočenje z negativnimi dogodki. Pomaga nam pri premišljevanju. Če žalost traja dlje časa, postane občutje. Kadar se to zgodi, moramo biti pozorni in položaj nadzorovati, kajti žalost je zdrava le do te mere, da nam pomaga.

Sreča: To čustvo nam pomaga, da se veselimo dobrih stvari v življenju, pomaga nam, da se povezujemo z drugimi ljudmi, tako da z njimi delimo vir svoje sreče.

Jeza: Ko se razjezimo, nam to pomaga postaviti meje, da se ločimo od položajev, ki nam povzročajo žalost ali težave. Jeza je lahko pozitivna, če nadzorujemo svoje odzive. Pomaga nam prepoznati stvari, ki nam lahko škodujejo. Pomaga nam tudi izražati in zagovarjati naše potrebe.

Strah: Namen tega čustva je, da nas zaščiti pred resnično nevarnostjo. Kadar se preveč prepustimo domišljiji ali skrbem, se strah pogosto spremeni v zaskrbljenost ali paniko, ki nas lahko ohromi ali pa nas tako napade, da ne moremo več normalno opravljati stvari. Strah je dobrodošel in nas varuje, dokler je v sorazmerju z nevarnostjo, ki nam grozi. Če pa strahu dopustimo, da nas prevlada, ne bomo mogli učinkovito ravnati. Naučiti se moramo, kako ga obvladati.

SADNESS
Kleber Cordeiro - Shutterstock

Kaj je občutje? 

Občutje je kombinacija čustva in misli, osebna izkušnja naših čustev. Čustvo postane občutje, ko se ga začnemo zavedati. To pomeni, da občutje vključuje tako telesni odziv kot tudi kognitivni, osebni sestavni del. Občutje nastane, ko čustvo poimenujemo in se odločimo, kako se bomo nanj odzvali.

Občutja običajno trajajo dlje kakor čustva; trajajo tako dolgo, dokler o njih razmišljamo. Občutja sledijo čustvom; občutij ne moremo imeti, če se pred tem ni razvilo čustvo.

Nekateri primeri občutij so ljubezen, zavist, trpljenje, skrb, sovraštvo in sočutje. Bolj ko razvijamo svojo sposobnost sočustvovanja, lažje bomo razumeli občutja drugih ljudi. Žalost recimo postane občutje, ko se je zavemo in o njej premišljujemo. Enaka načela veljajo za vsa čustva, ki jih občutimo.

Ključni predlogi za razločevanje med čustvi in občutji

Čustva so prehodna stanja, ki pridejo in odidejo. Občutja trajajo dlje, tako v telesu kot umu – če si le zavestno vzamemo čas, da o njih premišljujemo.

Čustva se zgodijo podzavestno, lahko se zelo hitro pojavijo in hitro izginejo. Občutja se pojavijo, ko posreduje naša zavest in se zavemo, kaj čutimo. Za razvoj občutij iz čustev je potreben čas. Iz istega razloga so čustva izrazitejša; občutja zahtevajo zagon bolj zapletenih procesov.

Čustva se vedno pojavijo pred občutji. Brez čustev ne moremo imeti občutij. Isto čustvo lahko navdihne različna občutja v isti osebi. Čustvo veselja lahko recimo ustvari občutje ljubezni ali sreče (ali pa obojega).

Čustva so psihofizični odziv, ki se zgodi samodejno in spontano. Občutja pa so naša razlaga teh čustev in jih lahko uravnavamo s svojimi mislimi.

Kadar se zavedamo svojih občutij, jih lahko nadziramo in usmerjamo. S čustvi pa ne moremo ravnati enako, ker se razvijejo ne glede na to, ali si jih želimo ali ne, pojavijo se samodejno kot odziv na položaj ali misel.

Obvladovanje čustev je temeljnega pomena, če želimo imeti uravnoteženo in srečno življenje, moramo vsaki izkušnji, srečanju ali odnosu pripisati pravi pomen s pomočjo zavestnega premišljevanja o svojih občutkih. Čustva so pogosto naši zavezniki in naša spodbuda. Ko se razvijejo v občutja, jih lahko naši možgani in ljubezen obvladujejo in celo predlagajo drugačno pot ravnanja od tiste, ki nam jo narekujejo čustva.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.