Danes je mednarodni dan miru. V ta namen so – podobno kot po vsej Evropi – zvonovi slovenskih župnij in samostanov zvonili za 15 minut z vsemi zvonovi med 18.00 in 18.15. Kot so zapisali predlagatelji, to sta Evropski parlament in Evropski svet, so s tem simboličnim dejanjem zaznamovali 100-letnico konca prve svetovne vojne in začetek 30-letne vojne med letoma 1618 in 1648.
Ob tej priložnosti poglejmo nekaj dejstev, ki so povezani s prvo svetovno vojno.
1. Začetek prve svetovne vojne
Prva svetovna vojna se je začela z vojno napovedjo Avstro-Ogrske Srbiji 28. julija 1918. Avstro-Ogrska vojna napoved je bila dana točno en mesec po sarajevskem atentatu bosanskega Srba Gavrila Prinicipa na avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo.
Preberite še:
Deset dejstev o vojnah, ki že stoletja burijo duhove
2. Vojskujoča se tabora
V prvi svetovni vojni so bili na eni strani antantne sile (Francija, Velika Britanija, Srbija in Rusija), na drugi strani pa centralne sile (Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija). Leta 1915 je na strani antantnih sil v vojno vstopila Italija, leta 1917 pa so podobno storile tudi ZDA.
3. Na kateri strani smo se borili Slovenci?
Ker je večina Slovencev takrat živela v okviru Avstro-Ogrske (edina izjema so bili beneški Slovenci, ki so od leta 1866 spadali pod Italijo), smo se Slovenci borili na strani centralnih sil.
4. Bojevanja na frontah
Značilnost prve svetovne vojne, zlasti na Zahodu, je bila pozicijska vojna, spopad dveh utrjenih front. Le redko so se frontne linije občutno spremenile v korist ene ali druge strani. Značilnost vojne je bilo tudi uveljavitev novih smrtonosnih orožij: tankov, podmornic, letal in bojnih plinov.
Preberite še:
“Veliko je bilo težkih trenutkov, ko človek ni vedel, kaj bi bilo boljše storiti”
Preberite še:
To so katoliški očetje sodobne Evrope
5. Londonski sporazum
5. aprila 1915 so v Londonu predstavniki Velike Britanije, Francija in Rusije podpisale tajni sporazum z Italijo. Ta je v zameno za ozemeljske pridobitve (tudi na račun Slovencev) maja istega leta napovedala vojno Avstro-Ogrski.
6. Soška fronta
Po napadu Italije na Avstro-Ogrsko se je ob Soči vzpostavila fronta, ki je bila dolga 90 kilometrov in je potekala od gore Rombon nad Bovcem do Tržaškega zaliva. V bojih na tej fronti, ki so trajali več kot dve leti, je padlo več kot 300 tisoč ljudi.
Preberite še:
Zamolčana zgodba o stavbi sredi Ljubljane
7. Slovenski begunci
Žrtve italijanskega napada na Avstro-Ogrsko maja 1915 so bili tudi civilisti – primorski Slovenci. Pred spopadi v Posočju je šlo tako v begunstvo v druge kraje habsburške monarhije okoli 88 tisoč Primorcev, okoli 12 tisoč Primorcev pa so Italijani izselili kot begunce v Italijo.
8. Oktobrska revolucija
Februarja 1917 je v carski Rusiji izbruhnila revolucija, ki je vrgla z oblasti ruskega carja. Rusija je postala republika. A že oktobra istega leta je v Rusiji znova izbruhnila revolucija, ki so jo vodili boljševiki. Ti so Rusijo umaknili iz prve svetovne vojne. Antantnim silam bi zaradi tega trda predla, če ne bi leta 1917 ZDA vstopile v vojno na strani antante.
9. Konec prve svetovne vojne
Prva svetovna vojna se je končala 11. novembra 1918, ko je kapitulirala Nemčija. Že prej so kapitulirale Avstro-Ogrska (3. november), Turčija (30. oktober) in Bolgarija (29. oktober).
Preberite še:
Slovenski samostan, v katerem je tretja najstarejša lekarna v Evropi
Preberite še:
Voditelj slovenskega naroda, ki so ga izgnali v Bosno
10. Žrtve prve svetovne vojne
V prvi svetovni vojni je umrlo več kot 16 milijonov ljudi, od tega okoli 10 milijonov vojakov in šest milijonov civilistov. Antantne države so izgubile okoli šest milijonov vojakov, poražene centralne sile pa okoli štiri milijone.
11. Slovenske žrtve
Med prvo svetovno vojno je umrlo najmanj 35 tisoč slovenskih vojakov. Večina slovenskih vojakov je umrlo na vzhodni fronti v Galiciji. V slovenski kolektivni spomin se je kot slovenskih fantov grob zapisala zlasti doberdobska planota oziroma Doberdob južno od Gorice. Veliko Slovencev je padlo v spopadih z Italijani tudi na tirolski fronti. Dolina pod goro Monte Chiesa, kjer so se borili pripadniki slovitega 17. kranjskega pešpolka, je celo dobila ime Slovenska dolina oziroma Dolina degli Sloveni.
Preberite še:
Zagovornik samostojne Slovenije, ki je preučeval vero avstralskih domorodcev
12. Posledice prve svetovne vojne
Po koncu vojne so se zrušila tri nekdaj mogočna, zatem poražena cesarstva: avstrijsko, nemško in turško. Še pred njimi je padla na kolena izmučena carska Rusija. Na pogoriščih imperijev so v Evropi zrasle nove države. Prva svetovna vojne je tudi začetek vzpona nove svetovne velesile – ZDA.
13. Politična radikalizacija
Polom stare politike je na široko odprl vrata novim, radikalnim političnim silam. V Rusiji so na oblast tako prišli boljševiki, ki so uvedli komunistično diktaturo. V strahu pred podobno revolucijo so v Italiji leta 1922 na oblast prišli fašisti. V Nemčiji, nezadovoljni z mirovnimi pogoji, ki so jih narekovali zmagovalci, pa so začeli svoj pohod na oblast Hitlerjevi nacisti. Vsa ta radikalizacija je tlakovala pot v novo svetovno vojno.
14. Razkosanje slovenskega ozemlja
Po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodnostno ozemlje tako rekoč razkosano na štiri dele. Primorsko si je prisvojila Italija, ki se je sklicevala na londonski sporazum. Velik del slovenske Koroške je po plebiscitu leta 1920 pripadel Avstriji, tako kot del slovenske Štajerske. Večina slovenskega narodnega ozemlja je 1. decembra 1918 postalo del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Del SHS so postali tudi prekmurski Slovenci, razen tistih, ki so živeli ob reki Rabi. Ti, zdaj imenovani porabski Slovenci, so (p)ostali del Madžarske.
Preberite še:
Peter Opeka navdušil svetovnega popotnika: “Rešil je milijon ljudi”
Preberite še:
Požrtvovalni mož, ki je v slovensko zgodovino vtisnil neizbrisen pečat
Preberite še:
Kdo je dobrosrčna šestletnica, ki s svojim videom osvaja Slovenijo
