Aleteia

Si predstavljate ministranta, ki bi duhovniku med mašo prinesel telefon za selfie?

Deli

Duhovniki in družabna omrežja? Ne samo, ampak tudi

Da, imam profil na Instagramu. Poznam njegove funkcije, vem, kako ga uporabljati, in občasno kaj objavim. A vendarle ne gre za eno mojih najljubših družabnih omrežij. Ne vem, morda sem nekje na sredini poti med postajama številka 30 in 40 malce preveč oddaljen od milenijcev.

Ampak … Poznam kar nekaj duhovnikov, ki so dejavni na Instagramu. Ne le mlajših, tudi starejših od mene. Spodaj je galerija nekaterih duhovniških vplivnežev 😉 na Istagramu. Svoj profil ima tudi nadškof Stanislav Zore.

Niti slučajno ne mislim, da bi se morali z družabnimi omrežji ubadati prav vsi duhovniki in drugi pastoralni delavci ali da naj bi omrežja zavzemala središčno mesto v duhovniškem življenju. Ali celo kaj bolj radikalnega … Si predstavljate, na primer, ta (izmišljeni) prizor?

Duhovnik med mašo pred povzdigovanjem reče: “Zdaj se pa nasmehnite, dragi župljani, čeprav vem, da je jutranja maša in se vam še dremlje, kar se nedvomno sliši pri odgovorih. Vendar bomo naredili selfieja!” Nato dvigne albo, iz žepa povleče telefon ali – še bolje – mu tega prinese ministrant na ličnem pladenjčku. Duhovnik se s hrbtom obrne proti ljudstvu, dvigne desnico s svojim huaweijem in napravi sebek z obiskovalci cerkvenih klopi v ozadju. Nato vklopi mobilne podatke in fotografijo z veščimi potezami še tisto minuto deli na vsaj enem družabnem omrežju. Nato nadaljuje mašo.  

Seveda pretiravam. Bistveno. Dogodek je nastal v moji domišljiji. Ampak poglejmo realno: če ljudje odhajajo iz cerkva, jih je smiselno poiskati drugje. Tam, kjer dejansko so. In mladi so ogromno, nekateri tudi preveč, na družabnih omrežjih.

Nagovoriti in navdihniti je mogoče že z lepo fotografijo narave, drobnim citatom iz Svetega pisma ali kakšno svojo izvirno mislijo, fotoutrinkom s planinskega pohajkovanja, fotko skavtske maše, z duhovito grafiko … Z nečim, kar bo mladostniku dalo vedeti, da se je mogoče dvigniti nad puhlost in plehkost, ki nam ju pogosto prodaja ta svet.

Pravijo, da mladi niso za duhovnost in globoke pogovore … Ampak v Stični, na srečanju s kar 37-letno tradicijo, se jih je na različnih delavnicah kar trlo. Nekatere dokaj prostorne sobane stiškega samostana in tamkajšnje župnije so bile premajhne za vse, ki so jih zanimali pogovori o odnosih, materinstvu, tudi v študentskem obdobju, očetovski vlogi …

Ne gre sicer za generacije “instagramovcev”, ampak na približno 300 oratorijih, ki so potekali letošnje poletje, se je zbralo 23 tisoč otrok, zanje pa je skrbelo 6.500 animatorjev. Bi bilo tako, če bi bilo v Cerkvi res vse tako zanič, kot pričajo poročila o škandalih, ki jih je seveda treba nedvomno odkriti, raziskati in obsoditi?

Božje zapovedi ostajajo enake že tisočletja. Le način njihovega oznanjevanja seveda ni enak kot pred stoletji. Nekoč se je dalo več ljudi doseči s prižnice. V 21. stoletju pa je ne mogoče, ampak nujno iti še kam drugam. Ne samo na družabna omrežja, ampak tudi tja.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.