Predmeti, povezani s Kristusom, človeštvo vznemirjajo že stoletja. Nekateri izmed njih so znani po vsem svetuObstajajo številne relikvije, ki so domnevno povezane z Jezusom Kristusom, od najbolj zanimivih do skoraj neznanih. Nekatere je Vatikan proglasil za častitljive, ne da bi se Sveti sedež kadarkoli izrekel o njihovi verodostojnosti. Vse pa so prava pričevanja vere in krščanske gorečnosti.
Kliknite na fotogalerijo za ogled 11 tovrstnih relikvij.
SVETE JASLI ‒ V srcu bazilike Svete Marije Snežne (Santa Maria Maggiore) v Rimu so v kristalnem relikviariju razstavljeni koščki lesa, ki so domnevno del Jezusovih jasli.
TRNJEVA KRONA ‒ Ta relikvija je že od leta 1806 razstavljena v zakladnici katedrale Notre Dame v Parizu. V Francijo jo je prinesel sv. Ludvik v 13. stoletju, ko so posebej zanjo naredili čudovit relikviarij v kapeli Sainte Chapelle. Trnjevo krono lahko verniki častijo vsak prvi petek v mesecu in vsak postni petek.
SVETI TORINSKI PRT ‒ Že vse od leta 1898, ko je Secondo Pia objavil fotografijo negativa, na kateri je videti čudežno natančen Kristusov portret, je štiri metre dolga tkanina predmet znanstvenih razprav. Torinski prt v vernikih prebuja vsesplošno češčenje.
SVETA TUNIKA ‒ Tuniko, ki je na ogled le vsakih 50 let, hranijo v baziliki Saint Denis v kraju Argenteuil v Franciji. Po izročilu je to oblačilo, ki ga je Jezus Kristus nosil na poti na Kalvarijo.
POKRIVALO IZ CAHORSA ‒ V Jezusovem času so glave pokojnih pokrivali s pokrivalom iz blaga. Apostoli naj bi relikvijo dobili po Jezusovem vstajenju, v Jeruzalemu pa je ostala skoraj 800 let. Potem ko jo je dobil Karel Veliki, jo je izročil škofu v mestu Cahors v Franciji. Danes jo hranijo v tamkajšnji kapeli Saint Gausbert.
ŽELEZNA KRONA IZ LOMBARDIJE ‒ Železna krona, narejena leta 591, je dragocen simbol italijanske kraljevske družine. Notranji obroč je bil domnevno skovan iz enega izmed žebljev s Kristusovega križa, ki ga je našla sv. Helena, mati cesarja Konstantina Velikega. To krono so nosili kralji, kot so Karel Veliki, Ferdinand I., Karel V. in Napoleon.
SVETO KOPJE ‒ Sveto kopje je dragoceno zato, ker so z njim med križanjem prebodli Jezusovo stran. Prepotovalo je že skoraj celo Evropo: od Antiohije do Rima in od Armenije do Svetega rimskega cesarstva. V 13. stoletju je Ludvik IX. kupil fragment kopja in ga hranil v cerkvi Sainte-Chapelle v Parizu, a je ta med francosko revolucijo izginil. Od leta 1492 en fragment hranijo tudi v Rimu.
SVETI GRAL IZ VALENCIJE ‒ Tisti kelih, ki ga je Kristus uporabljal med zadnjo večerjo, je morda v Valenciji v Španiji. Med špansko državljansko vojno ga je skril eden od vernikov. Papež Janez Pavel II. je med svojim obiskom leta 1982 relikvijo najprej počastil v kapeli, nato pa kelih uporabil pri darovanju svete maše.
STEBER ZA BIČANJE ‒ To naj bi bil steber, na katerega so Jezusa privezali med bičanjem. Danes si ga lahko ogledamo v baziliki Santa Prassede v Rimu.
SVETA BRZDA ‒ Izročilo pravi, da je sv. Helena našla sveti križ in žeblje ter mesto, kjer je bil Jezus križan. Iz žeblja, s katerim je bila na križ pribita Jezusova desna roka, so izdelali brzdo za konja cesarja Konstantina. Brzda je bila v cesarjevi lasti, vse dokler ni izginila. Pozneje so jo našli v mestu Carpentras v jugovzhodni Franciji. Od leta 1260 predstavlja osrednji simbol grba tega mesta.
VERONIKIN POTNI PRT ‒ Sveto obličje je ikona, ki “ni narejena s človeškimi rokami” (gr. acheiropoieta). Podoba je nastala čudežno, ko je Veronika s kosom blaga Jezusu obrisala pot z obraza na njegovi poti na Kalvarijo. Ta prt hranijo v svetišču Manoppello v Italiji, ki ga je med svojim papeževanjem obiskal tudi papež Benedikt XVI.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
