Oglej oziroma latinsko Aquileia, ki zdaj leži v italijanski deželi Furlanija-Julijska krajina, je bil v času rimskega imperija cvetoče pristaniško mesto. Krščanstvo naj bi v mesto prinesli kristjani iz Aleksandrije v Egiptu. Že v 3. stoletju je imel Oglej močno krščansko skupnost. Prvi oglejski škof je bil po legendi sveti Mohor, ki je skupaj s svojim diakonomFortunatom umrl mučeniške smrti.
Mučenca sv. Mohor in Fortunat
A legenda je verjetno izmišljena, saj sta mučenca umrla v današnji Sremski Mitrovici, verjetno leta 303 ali 304, v času vladanja cesarja Dioklecijana. Na začetku 5. stoletja so njune kosti prenesli v Oglej. Sveta Mohor in Fortunat sta tako postala zavetnika oglejske patriarhije.
Oglej je bil v rimskih časih četrto največje italijansko mesto za Rimom, Milanom in Kapuo. Leta 452 ga je oplenil in do tal porušil zloglasni hunski vladar Atila na svojem maščevalnem pohodu po Italiji.
Preberite še:
Samostan na kolesih: vlak, ki skrbi za dušo in vodi v večnost
Oglej in Salzburg
Oglejska škofija je uradno postala patriarhat leta 568. Ta je imel pomembno vlogo pri pokristjanjevanju Slovencev. Največji tekmec Ogleja pri pokristjanjevanju prednikov Slovencev je bil Salzburg oziroma salzburška nadškofija, ki je širila krščanstvo v Karantaniji že v 8. stoletju.
Leta 796 – v času frankovskih vojn proti Avarom – je bila avarska Panonija cerkvenoupravno razdeljena med Oglej in Salzburg. Meja je bila Drava. Leta 811 je po odločitvi cesarja Karla Velikega Drava postala dokončno cerkvenoupravna meja med Oglejem in Salzburgom tudi v Karantaniji oziroma na današnjem slovenskem narodnem ozemlju.
The basilica at #Aquileia. #Astonishingly beautiful. pic.twitter.com/UZn26sB664
— Peter Frankopan (@peterfrankopan) July 30, 2017
Župnije in arhidiakonati med Dravo in Sočo
Oglej je tako širil krščanstvo južno, Salzburg pa severno od reke Drave. O širjenju krščanstva iz Salzburga vemo veliko po zaslugi neprecenljivega zgodovinskega vira, poimenovanega Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev. Podobnega vira, ki bi podrobneje razkril dogajanje v zgodnjem srednjem veku na Slovenskem, za Oglej nimamo, a nekatera zgodovinska dejstva so le znana.
Vemo, da je oglejski patriarhat južno od Drave širil mrežo župnij oziroma ustanavljal pražupnije in nato v 11. stoletju ustanavljal tudi arhidiakonate. Na oglejskem ozemlju med Dravo, Sotlo, Kolpo in Sočo je delovalo osem arhidiakonatov.
Preberite še:
Naš rojak, ki je globoko v Afriki odkril skrivnostne dežele
Samostana v Stični in Gornjem Gradu
Oglej je tudi ustanavljal samostane. Oglejski patriarh Peregrin je tako leta 1136 ustanovil stiški samostan, ki je bil največja zidana stavba takratne Kranjske. V tem samostanu, ki je imel bogato zbirko srednjeveških kodeksov, so nastali tudi znani Stiški rokopisi. Leta 1140 je Peregrin na Štajerskem ustanovil tudi benediktinski samostan v Gornjem Gradu.
Oglejski patriarhat je bil tudi veliki zemljiški posestnik na slovenskem narodnem ozemlju južno od Drave. Leta 1001 je od krone dobil polovico velikega zemljiškega kompleksa med Sočo, Vipavo in Trnovsko planoto s središčem na gradu v Solkanu. Leta 1040 je patriarh dobil tudi Cerknico in skoraj vso Notranjsko. Oglej je imel med drugim posestva tudi v Zgornji Savinjski dolini.
Preberite še:
To je samostan, v katerem je deloval sloviti slovenski pridigar
Grofi Furlanije, Istre in Kranjske
Prav tako je imel oglejski patriarhat javno oziroma deželnoknežjo oblast. Leta 1077 je oglejski patriarhat postal tudi grof Furlanije, nato pa še mejni grof Kranjske in grof Istre. Na Kranjskem so bili oglejski patriarhi mejni grofi zgolj na papirju, čeprav so naslov kranjskih mejnih grofov uporabljali do srede 14. stoletja.
Trdnejša je bila njihova oblast v Furlaniji, kjer pa so kmalu izgubljali oblast na račun goriških grofov, in v Istri. Slednjo so izgubili leta 1420, ko so Benetke zasedle Istro in uničile posvetno oblast oglejskega patriarha.
Aquileia, Italy https://t.co/OMRIh4CLNq#ItaliaSegretahttps://t.co/piAXFLVuMopic.twitter.com/DxfGPJx6T0
— ItaliaSegreta (@italiasegreta) September 28, 2018
Ustanovitev ljubljanske škofije
Oglejski patriarhi so že v 13. stoletju skušali prepričati papeža, da bi na ozemlju med Sočo in Dravo ustanovili novo škofijo. Ta naj bi imela sedež v benediktinskem samostanu v Gornjem Gradu. A na koncu je mimo Ogleja nemški cesar na oglejskem ozemlju leta 1461 ustanovil škofijo v Ljubljani, ki jo je papež potrdil leta 1462. Ljubljanska škofija je bila podrejena neposredno papežu, kar je še bolj omejilo vpliv oglejskega patriarhata med Sočo in Dravo.
Preberite še:
Tako poceni, pa tako osupljiva: Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju
Ukinitev oglejskega patriarhata
Oglejski patriarhat je bil ukinjen leta 1751 na zahtevo Avstrije. Njegovo preostalo ozemlje so leta 1752 razdelili na videmsko in goriško škofijo. Videmska škofija je obsegala beneška ozemlja, goriška pa avstrijska. V Vidmu in ne več v Ogleju je bil sicer že od leta 1283 sedež oglejskega patriarha.
Kult sv. Mohorja in Fortunata
Vplivi Ogleja in oglejskega patriarhata so se še sedaj vidni. Tako imamo Sloveniji dve cerkvi sv. Mohorja in 16 cerkva svetih Mohorja in Fortunata. Veliko je tudi naselij Sv. Mohor, Šmohor ali Mohor. Sveta Mohor in Fortunat sta bila od leta 1461 do 1961 prva zavetnika ljubljanske škofije, od takrat pa njena drugotna patrona.
Tudi Mohorjeva družba, najstarejša slovenska knjižna založba, ustanovljeno leta 1852 na pobudo blaženega škofa Antona Martina Slomška, nosi ime po sv. Mohorju.
Preberite še:
Molitev k Svetemu Duhu za navdih pri delu
Priimek Podreka
Med Slovenci so znani priimki, kot so Papež, Škof, Knez, Kralj ali Cesar. Obstaja pa tudi slovenski priimek Podreka, kar je poslovenjeno patriarh. Ta priimek so navdihnili prav oglejski patriarhi.
Glavna vira: Peter Štih in Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina; Mohor in Fortunat, spletna stran Ognjišča.
Preberite še:
Tisočletna dilema: So to predmeti iz Kristusovega življenja?
Preberite še:
Si predstavljate ministranta, ki bi duhovniku med mašo prinesel telefon za selfie?
Preberite še:
Fulton Sheen o milijonih, ki sovražijo Katoliško cerkev
