Aleteia

Odločitev za posvojitev: Živeti z bolečino, ki je nihče ne razume

NEWBORN
Shutterstock-HTeam
Deli

Oddaja otroka po rojstvu ni nekaj naravnega. Že samo materino telo se v celoti pripravlja na to, da bo po rojstvu pestovalo otroka, ga dojilo, skrbelo zanj. Prav tako čustveni svet materinstva

Oddaja otroka v posvojitev je zavestna odločitev, ki proces preusmeri in je zato povezan z veliko odpovedjo in bolečino. Mnoge ženske, ki so otroka oddale v posvojitev, mislijo nanj vse življenje. Ostaja del njih. Mnoge se srečujejo tudi z občutki krivde, da ga niso obdržale, in se sprašujejo, kaj če bi nekako šlo. Dobro je, da mama odločitev res sprejme zavestno in odgovorno in v njej vidi predvsem njen plemeniti del, saj je omogočila otroku, da lahko živi.

Delček vas bo verjetno vedno čutil posledice te odločitve. Morda se bosta prepletala bolečina in ponos. Odpustite sebi lastno nemoč v tistem trenutku. Dovolite si biti nepopolni, ranljivi. In hkrati bodite ponosni nase, saj ste naredili za otroka najbolje, kar ste lahko.

Morda vas drugi težko razumejo, ker sami niso doživeli česa podobnega, a v resnici vas marsikdo lahko zazna, začuti, razume, sprejme. Dobro je, da v tej bolečini ne ostajate sami, da imate nekoga, ki mu lahko zaupate. Morda je dobro, da si poiščete tudi psihološko strokovno pomoč. Dovolite si obdobje žalovanja. Dovolite si čutiti, kar čutite. Dovolite si, da se za nekaj časa čas ustavi. A naj se ne ustavi za vedno.

Kako živeti po oddaji otroka v posvojitev?
Po vsakem obdobju žalovanja pride čas, ko je treba narediti korak in zavestno stopiti naprej. To ne pomeni, da zanikate svoje občutke in se delate, kot da se ni nič zgodilo. Naj v vašem srcu vedno ostane košček, prihranjen za tega otroka, ki je v vas prebival, in v svojih mislih mu želite vse dobro. A tudi vi morate živeti naprej. Ko pride čas za to, aktivno vzemite življenje v svoje roke. Začnite sprejemati dobre odločitve. Začnite graditi dobre odnose. Morda se pridružite kakšni skupini. Težke razmere, ki so bile razlog za vašo odločitev oddaje otroka, začnite spreminjati na bolje.

Vaše življenje se lahko z veliko truda, dobre volje in vztrajnosti res obrne na bolje. Morda se boste na različnih križiščih življenja vprašali, ali ste vredni, da se vam zgodi nekaj dobrega, ko pa ste se vendar odpovedali otroku. Ali ste vredni, da si uredite življenje, ko pa ga ne morete deliti z otrokom, ki ste ga oddali? Vredni ste in stopajte po poti, ki se vam odpira na boljšo stran. Ne bojte se novih izzivov. Tudi to, da ste donosili otroka, naj vam bo v pogum in dokaz, da ste močni. Živite tako, da bi bil otrok ponosen na vas, če bi vas kdaj lahko spoznal.

PREGNANT WOMAN
Shutterstock

Kako zaživeti materinstvo?
Materinstvo je položeno v žensko naravo kot hrepenenje po dajanju ljubezni, dajanju življenja. Oddaja otroka v posvojitev je doživetje materinstva v njegovih občutljivih začetkih, a prekinjeno zaradi določenih okoliščin. Mnoge ženske se po izkušnji oddaje otroka ne upajo več sprejeti te vloge, saj se ne čutijo vredne ali pa se jim zdi, da bi s tem otroku, ki so ga oddale, naredile krivico.

Življenja ne moremo vedno predvideti vnaprej. Tudi ni prav, da bi nas neki dogodki zaznamovali in ustavili življenje na določeni stopnji. Če ste se odločili za oddajo otroka, ne pomeni, da ste slab človek ali da bi bili slaba mati. Pomeni le, da ste v danem trenutku spoznali, da takrat za otroka lahko naredite največ tako, da mu omogočite odraščanje drugje.

Če si želite živeti uživati materinstvo v vsej njegovi polnosti pri naslednjem otroku, je dobro, da že vnaprej pripravite dobro in ljubeče okolje, kjer bo to mogoče. Trden, ljubeč odnos z možem bo hkrati za vas prostor ozdravljenja in rasti, prav tako pa tudi trden temelj za sprejem in vzgojo otroka.

Kako bo otrok vse skupaj sprejel?
Morda se sprašujete, kako se bo vaš otrok spraševal in soočal z vprašanji o svoji identiteti. Kaj si bo mislil o vas, ki ste ga rodili? Ali bo zaradi tega preveč trpel? Ali bo zaradi tega za kaj prikrajšan? Kako bo vse skupaj sprejel?

Zagotovo bo sprejemanje dejstev o njegovi preteklosti del njegovega odraščanja. Zagotovo bodo nekje v njem tlela vprašanja, kdo ste vi, kdo je njegov biološki oče, zakaj je moral v posvojitev, kako bi bilo, če bi bilo drugače? Veliko je odvisno tudi od njegovih posvojiteljev, kako mu bodo predstavili zgodbo njegovih začetkov.

Vsak otrok se med odraščanjem srečuje z vprašanji o svojem izvoru in identiteti. Vaš otrok bo svojo identiteto gradil na temeljih, ki so bili postavljeni zanj. V zavedanju, da ste mu ohranili življenje, bo lahko črpal moč za zavedanje o svoji vrednosti.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 67, številka 39.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.