Aleteia

Nepogrešljiva vrlina, o kateri Freud ni govoril

Por yuttana Contributor Studio/Shutterstock
Deli

Potrpežljivost nam omogoča, da se spoprimemo z vsem, kar neznanega postavlja pred nas življenje

Psihologija redko govori o potrpežljivosti. Freud je na primer v vsem svojem monumentalnem delu nikoli ni omenjal. Kljub temu je potrpežljivost ena od nujno potrebnih, če ne celo nepogrešljivih vrlin v odnosu do drugih in tudi do sebe.

Nekdo je rekel, da je potrpežljivost najbolj junaška vrlina prav zato, ker na videz nima nič junaškega. Ne zmore je živeti vsak, ​​ampak samo tisti, ki zna premagati samega sebe. Ni presenetljivo, da je ena izmed najbolj pogostih ovir, da bi bili dobro razpoloženi, prav nepotrpežljivost, ki jo dobro izrazi kitajski rek: “Vidiš jajce in že hočeš slišati čivkanje.”

Po definiciji, ki se mi zdi najbolj pravilna, je potrpežljivost pogum trpeti in upati, znati počakati na pravi trenutek, da povemo svoje mnenje, da izrazimo sodbo, da se potožimo, da nekaj storimo. In je pogum potrpeti, od tod izhaja beseda potrpežljivost.

Umetnost upanja

Vendar je potrpežljivost tudi umetnost upanja, vztrajanja z zaupanjem, vedoč, da se vse zgodi ob svojem času. Vse, kar ima v življenju vrednost, namreč zahteva potrpežljivost. Tu gre za stvari, ki jih imamo za pomembne: odnos s sozakoncem, pri delu s šefom, s prijatelji; vzgoja otrok, učenje, študij za naziv ali diplomo. Vse te stvari zahtevajo čas in predanost.

Tudi v naravi je tako. Poglejte, koliko časa so potrebovale naravne sile, da so opravile svoje delo. Znana reka Kolorado je potrebovala na tisoče stoletij, da je izklesala svojo veličastno skulpturo Veliki kanjon. Za čudovite Kordiljere v Andih je bilo potrebnih milijone let …

In ko poskušamo doseči nekaj, kar je res zelo pomembno, redko dosežemo uspeh že pri prvem poskusu. Abraham Lincoln je izgubil na štirih volitvah, preden je postal predsednik Združenih držav Amerike. Thomas Alva Edison je naredil vsaj dva tisoč poskusov, preden mu je uspelo dobiti dobre rezultate z električno žarnico.

Prenašati nasprotovanja

Potrpežljivost s samim seboj je sposobnost čakati in vztrajati, prenašati nasprotovanja, delati korak za korakom, vstati po padcu, vedno začeti znova, medtem ko potrpežljivost do drugih pomeni, da jim damo čas: čas za pogovor, za učenje, doživljanje, rast …

Pogosto, ko prosimo za razumevanje in odpuščanje preteklih dogodkov ter za zaupanje v prihodnje, uporabimo besede služabnika iz evangelija: “Potrpi z menoj.” Zato je potrpežljivost temeljna vrlina vsakega vzgojitelja.

Potrpežljivost nam omogoča tudi, da se soočimo z vsem, kar nam življenje prinese nejasnega, nedoločnega, enoličnega, in to sprejmemo brez dramatiziranja. Ni poklica, ki ne bi mogel biti vsak dan sanjski, zanimiv in privlačen. Kdo ni nikoli sanjal o tem, kako opravlja velike stvari in zaseda pomembne položaje?

Na primer: študent medicine, ki je sanjal o zdravljenju redkih kliničnih primerov, nato pa se kot zdravnik ukvarja s prehladi in preprostimi prebavnimi motnjami; ali bogoslovec, več let navdušen nad možnostjo spreobračanja velikih grešnikov, ki potem kot duhovnik posluša skoraj izključno štiri ali pet enoličnih grehov svojih zvestih župljanov.

Ali pa mladi odvetnik, ki si na krilih domišljije predstavlja vnete govore na sodišču in konča v gorah dokumentov brez življenja. In lahko bi še naštevali.

Potrpežljivost vedno zmaga

V zahodni kulturi je moški postal nemirno, oblastno in povsod navzoče bitje, medtem ko si ženska, ki ostaja bolj ob strani, lahko nehote nabere zaklad potrpežljivosti. Morda je v tem smislu mogoče razumeti skrivnostne besede Katarine Sienske: “Potrpežljivost vedno zmaga, nikoli ne bo poražena in vedno bo ostala ženska.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.