Obdobje izbruhov jeze in cepetanja je že minilo, a vseeno nekateri otroci še vedno ne znajo dobro obvladovati svojih čustev. Morda jih zmotijo majhne stvari ali nimajo potrpljenja z drugimi brati, sestrami ali svojci. Kaj storiti, če je otrok vselej jezen ali razdražen?
Preberite še:
10 nasvetov Janeza Boska za vzgojo otrok
Brez predalčkanja
Najprej moramo paziti na to, da ga ne popredalčkamo. Starši bodo verjetno pogosto v skušnjavi, da bi mu njegovo jezo predstavili s humorjem in mu rekli kaj v slogu: “Ti zmrda, vedno si slabe volje,” ali “Ti si pravi hišni godrnjač!” Zaradi takšnih besed otrok lahko verjame, da je on dejansko tak in da zanj ni rešitve. Predalčkanje je za otroka vedno dodatno breme in ovira, da bi se izmotal iz svojega vedenjskega vzorca.
Izogibati se moramo tudi pogojevanju naših čustev z njegovim ravnanjem. Vemo, da je včasih težaven in da je mnogo prijetneje, če pride do vas in vas objame. Kljub temu je bistvenega pomena, da mu izkazujemo ljubezen prav v obdobju, ko je jezljiv in razdražen. V takšnih trenutkih mu moramo dati jasno vedeti, da ga ima družina rada in ga bo imela vedno rada, ne glede na njegove hibe in kreposti. Šele na podlagi brezpogojne ljubezni mu lahko pomagamo k izboljšanju.
Preberite še:
Kateri jezik ljubezni govori vaš otrok?
Da ne bi vsega jemal preveč osebno
Velikokrat so otroci bolj dojemljivi za poglede, ravnanje in šale drugih ljudi, zato ker so občutljivejši in vse vzamejo za neposreden napad nanje. Zaradi tega se velikokrat silovito odzovejo na dejanja drugih. Da bi stvar rešili pri izvoru, moramo otroka naučiti, kako naj nekoliko stopi iz sebe: da bratec ne joka zato, da bi njega motil, ampak ker se ne zna drugače izraziti; da je oče ni pripeljal pozno na sošolkino rojstnodnevno zabavo zato, ker bi bil netočen, ampak ker je moral prej nujno nekaj dokončati.
Pomembno je, da otroku pomagamo, da dogodkov, ki ga spravijo iz tira, ne vzame preveč osebno. To mu bo pomagalo k zavedanju, da čeprav ga nekatere stvari motijo, ni potrebno, da se nanje tako silovito in neposredno odzove.
Preberite še:
6 nezdravih oblik odnosov med mamo in otrokom
Posebne tehnike
Pomembno mu je pojasniti razliko med tem, kar čutimo, in med tem, kar ob tem storimo. Če gre za občutljivega otroka, bo to verjetno vsaj do nekaterih stvari vedno ohranil. Vseeno je nujno, da razume, da čeprav čustev ne moremo nadzorovati, lahko vedno nadzorujemo naše odzive pred čustvi. Lahko ga bratova igra razjezi, vendar zato ne more nanj kričati ali se znašati. Dobro je, da otroka naučimo nekaj tehnik, ki mu bodo pomagale, da se bo v podobnih situacijah primerno odzval:
- šteti do deset,
- umakniti se v sobo in globoko dihati,
- ponavljati besede, ki ga umirijo.
Pomembno je, da mu v tem procesu pomagamo, da prepoznamo njegova čustva in mu pomagamo nadzorovati reakcije.
Empatija je dobra metoda za razumevanje drugih in zavzemanje distance do sebe. Če se bo naučil postaviti v vlogo drugih in pomisliti, kako bi se sam počutil v določeni situaciji, bo s tem središče pozornosti prenesel s sebe na drugega in bo lažje bolj razumevajoč in sočuten.
Naučiti pa se moramo tudi, kako mu pustiti dovolj prostora. Razumljivo je, da želimo, da bi bili naši sinovi in hčere polni kreposti, da bi bili vedno zadovoljni in prijazni z drugimi. Vendar imajo tako kot mi tudi oni pomanjkljivosti in dobro je, da nas imajo, da jim pomagamo, da sami sebe bolje spoznajo in se poboljšajo. Pomembno je, da spoštujemo njihov prostor in jim pokažemo, da z voljo lahko izboljšamo tudi najtežje značaje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Kako nehati vpiti na svoje otroke
Preberite še:
Otroci so vztrajni. Če nam to ni všeč, pravimo, da so trmasti
Preberite še:
Malček in jutranje oblačenje brez prerekanja?
