Z oživljanjem se praktično in teoretično vsak dan ukvarja Gorenjka Špela Mezek. Pomaga izobraževati različne skupine, od vrtcev do šol in podjetij. Pravi, da ozaveščenost Slovencev glede oživljanja raste, a znanja o (prvi) pomoči nikoli ni preveč.
“Ljudje se bojijo, da ne bi ob oživljanju storili česa narobe in da jih ta oseba potem morda ne bi še tožila. A za to ni pravne podlage,” pojasnjuje članica škofjeloške skupine za prvo pomoč, ki deluje v okviru Rdečega križa.
Preberite še:
“Ob smrti otroka se čas ustavi, najin svet se je postavil na glavo”
Izobražujejo učitelje, profesorje, študente dijake, podjetja, tudi otroke v vrtcih: “Odlično je, če že otroci, ki nimajo strahu in si hitro zapomnijo, vedo, kako se izvaja oživljanje. Ob podobnih primerih je veliko ‘gledalcev’, očividcev. Že otrok lahko usmerja odraslo osebo, ki je dovolj močna.” Na primer za stise prsnega koša.
Zaporedje VODDO
V – varnost. Gre za varnost osebe, ki ji pomagamo, in našo. Sicer bo treba tudi nam pomagati. Lahko na primer označimo, zavarujemo prostor, kjer oseba leži, ali jo umaknemo s ceste.
O – odzivnost. Preveriti je treba, ali se oseba odziva. Primemo jo za ramena, nežno stresemo, glasno ogovorimo. Če se ne odziva, preverimo dihanje.
D – dihalna pot. Sprostimo jo, glavo nagnemo nazaj.
D – dihanje. Z obrazom se nagnemo na obraz osebe. 10 sekund poslušamo in smo pozorni, ali začutimo sapo. Hkrati tudi gledamo prsni koš.
O – obveščanje. Ko smo ugotovili, da ne diha, pokličemo na številko 112. Začnemo s postopkom oživljanja. Napravimo 30 stisov prsnega koša (približno dva stisa na sekundo). Pri odrasli osebi se prsni koš pomakne 5‒6 centimetrov v globino. Dodamo dva vpiha zraka, stisnemo nosnici osebe, zvrnemo glavo nazaj, da je dihalna pot sproščena, z usti objamemo usta te osebe, dvakrat močno vpihnemo. To ponavljamo, dokler oseba ne zadiha ali dokler ne pridejo reševalci.
Preberite še:
10 svetopisemskih citatov, s katerimi lahko premagamo vsakdanje izzive
Pogosto slabo odzivnost pri pomoči usmerja pomislek: Kaj, če osebi polomim rebra? “Medicina se proti zlomom zna boriti, proti smrti ne,” je jasna Špela: “Primaren cilj je, da osebi rešimo življenje. Ne glede na to, da ji zato morda poškodujemo rebra.”
Z vsako minuto, ko oseba ne diha in ne izvajamo oživljanja, se možnosti preživetja zmanjšajo za 10-12 odstotkov. “Vsaka minuta je zelo pomembna. Pomanjkanje kisika pusti posledice na možganih. S stisi prsnega koša dosežemo prekrvavitev možganov, sicer ima lahko oseba hude posledice ali umre,” opozarja Špela Mezek.
Preberite še:
Sara Ahlin Doljak: Zaradi bolezni ne more govoriti, a je še vedno uspešna odvetnica
Srčni zastoj
V Sloveniji se po zadnji statistiki zgodijo štirje srčni zastoji na dan. Spoznamo jih po pekoči, stiskajoči bolečini na prsnici, ki se širi v levo ramo, levo čeljust in za lopatico. Osebo s srčnim zastojem je treba dati v udoben položaj, polsedeči ali ležeči. Pokličemo 112. Do prihoda reševalcev osebe ne smemo zapuščati. Preverjamo dihanje, in če se stanje poslabša, začnemo z oživljanjem.
Preberite še:
Camino: “To pot so izbrusile mnoge noge, mnoga življenja in to se čuti, ko hodiš po njej”
Preberite še:
Kako vam 30 sekund na dan lahko izboljša zakonsko življenje
Preberite še:
Družina, ki lahko sestavi nogometni ekipi in mini orkester
