Aleteia

Naglas si ne upam izreči, na Facebook pa lahko napišem?

Surprised Young Man with
By Sabphoto | Shutterstock
Deli

Vsi za spoštovanje. Z vzgojo sebe vzgajamo otroke

Na pobudo slovenskih blogerjev in vlogerjev se je nedavno sprožila akcija pod oznako #vsizaspoštovanje. Z njo želijo slovenski blogerji in vlogerji osvetliti problem, ki je med nami že dolgo, a vedno potisnjen nekam v ozadje. Vsi ga poznamo ali pa smo občutili njegove posledice, a le redki si upajo na glas spregovoriti o tej tematiki.

Govorimo o (predvsem medvrstniškem) nasilju, pomanjkanju spoštovanja, žaljenju, posmehovanju, norčevanju, žaljivih komentarjih na družbenih omrežjih in preostalih oblikah nasilja.

Družbena omrežja so v velikem vzponu. Po podatkih We are social in Hootsuite jih uporablja kar 42 odstotkov vse populacije. Če te ni na Facebooku, ne obstajaš, pravijo generacije, starejše od milenijcev. Snapchat je osvojil mladostnike. Za Instagram velja, da če nisi fotografiral in objavil svojega obroka, nisi jedel.

Ali obstaja bonton za uporabo družbenih omrežij?

Na žalost se za ekrani pametnih naprav skriva veliko obrazov, ki ne poznajo osnov bontona. Svoje nezadovoljstvo, gnev in globoke rane zlivajo kar v komentarje na družbena omrežja. In to ne konstruktivno, ampak precej nasilno, žaljivo in nespoštljivo do drugih uporabnikov. Pod pretvezo, da so samo izrazili svoje mnenje. Ali da so to le njegova spoznanja.

Ko se skrivamo za ekrani, se zdi, kot da lahko zapišemo prav vse, kar nam pade na pamet. Ni opaziti, da bi se kaj pretirano posvečali temu, kako bo naše sporočilo razumel prejemnik. Saj navsezadnje sploh ni težava v tem, da se s čim ne strinjamo. A to je treba spoštljivo in vljudno argumentirati. In po drugi strani ne nasedati na provokacije.

INTERNET
Olena Yakobchuk - Shutterstock

Začne se z vzgojo …

Vse skupaj se začne že zelo zgodaj, v naših primarnih družinah, ko se kot mali otroci brusimo v veščinah sporazumevanja. Začnemo s prosim in hvala, smem in oprosti. Zdi se, da te preproste besede kar pozabimo, ko odrastemo in se prvič prijavimo na družbena omrežja.

… nadaljuje se z družbo vrstnikov

Otroci kmalu dovolj zrastejo, da oče in mama nista več najzanimivejši osebi na planetu, in družbo poiščemo med sebi enakimi. Skupina mladostnikov pa ima veliko moč pri oblikovanju človekove osebnosti. Zato je pomembno, s kom se družijo naši odraščajoči otroci. Veliko bolj pomembni od ocen, športnih dosežkov in glasbenih tekmovanj so vrstniki. Skupaj se bodo namreč oblikovali in rasli.

Marko Juhant v svojih predavanjih poudarja, da je to, s kom gredo mladostniki, veliko pomembneje, kot kam gredo na žur in kdaj se vrnejo.

Konča se lahko zelo slabo

Če se osredotočimo le na družbena omrežja in komentarje, smo žal že bili priča grozljivim posledicam, ki jih prinaša takšno posmehovanje in žaljenje. Celo samomori se dogajajo zaradi tega. Zato smo starši v prvi bojni vrsti, da poučimo naše otroke o primernem vedenju na spletu. Ne le, da zaščitimo njih, temveč da jim predstavimo vse negativne posledice, ki jih lahko prinesejo takšna dejanja.

Zgled. Zgled. In še enkrat – zgled

Če je otrok že od doma navajen, da se z njim grdo govori, bo tudi sam uporabljal takšne izraze. Če se starši med seboj ne spoštujejo, tudi otrok ne bo spoštoval. Če starši kritizirajo otroka, se bo otrok naučil obsojanja. Če se nad otrokom izvaja nasilje, se bo otrok naučil maltretirati. Če bo živel v neprestanem strahu, bo vedno vznemirjen. Če bo poniževan, se bo počutil krivega.

Zato moramo najprej vzgojiti sebe in biti pozorni na svoje besede in dejanja.

Robert Fulghum je zapisal, da naj nas ne skrbi, da nas otroci ne poslušajo, ampak to, da nas ves čas opazujejoČe bomo najprej mi glasniki spoštovanja, nam bodo sledile tudi mlajše generacije.

#vsizaspostovanje

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.