Nemčija je dežela, v kateri je v 16. stoletju nastal razkol med Katoliško cerkvijo in protestanti, ki jih je vodil Martin Luter. Ta usodni razkol se je potem razširil na skoraj vse dežele stare celine, ki so pripadale zahodnemu krščanstvu.
Verske vojne in kulturni boj
V 16. in zlasti v 17. stoletju je Nemčija doživela krvave verske vojne med katoličani in protestanti. Pozneje do tako nasilnih sporov med Nemci različnih veroizpovedi ni več prihajalo.
Je pa v 19. stoletju prišlo do tako imenovanega kulturnega boja (nem. Kulturkampf), ko je pruski oziroma nemški kancler Otto von Bismarck skušal z različnimi ukrepi streti moč Katoliške cerkve v združeni Nemčiji.
Preberite še:
Katoličani v najbolj gosto poseljeni državi na svetu
Zatiranje katolikov in njihov odpor
To zatiranje katolištva je trajalo od leta 1871 do 1878. V tem času je oblast med drugim zaprla veliko samostanov, prepovedala delovanje jezuitov in aretirala 1.800 katoliških duhovnikov. Veliko duhovnikov je moralo tudi sesti na sodne klopi.
Politična zagovornica katoličanov, ki v Nemčiji živijo zlasti na Bavarskem, v Porenju in v Baden-Württembergu (Baden je bolj katoliški, Württemburg protestantski), je bila leta 1870 ustanovljena stranka Centrum. V času kulturnega boja je njena podpora med katoliškimi volivci vse bolj rasla.
Hitlerjeva diktatura
Po prvi svetovni vojni se je bavarski del Centruma ločil in ustanovil Bavarsko ljudsko stranko (BVP). S prihodom Adolfa Hitlerja na oblast in uvedbo nacistične diktature sta stranki prenehali delovati.
Preberite še:
Del zgodovine krščanstva, ki še vedno buri duhove
Preberite še:
V kateri državi so krščanski demokrati najbolj uspešni
Nastanek CDU in CSU
Po drugi svetovni vojni sta nastali bavarska Krščanskosocialna unija (CSU) in Krščanskodemokratska unija (CDU). Prva je naslednica Bavarske ljudske stranke, druga Centruma. Obe stranki imata v nemškem zveznem parlamentu skupno poslansko skupino CDU/CSU, imenovano tudi Unija ali Krščanska unija.
Za razliko od Centruma, pa je CDU združevala tako katolike kot protestante, pri čemer so bili bolj vplivni prvi. Prvi mož CDU je bil nekdanji župan Kölna, katoličan iz Porenja Konrad Adenauer. Ta je postal tudi prvi povojni zahodnonemški kancler, porensko mesto Bonn pa je postalo prestolnica Zahodne Nemčije.
Vzpon protestantov in Angela Merkel
Prevlada katoličanov v CDU se je nadaljevala tudi z dolgoletnim kanclerjem Helmutom Kohlom, ki je bil prav tako porenski katoličan. Po združitvi Nemčije pa so vpliv v stranki vse bolj pridobivali protestanti. Večina krščanskih demokratov iz nekdanjih vzhodnih dežel, ki so postale del združene Nemčije, je bilo namreč protestantov.
Začel se je vzpon nekdanje Vzhodne Nemke Angele Merkel, ki je med letoma 1993 in 1994 med drugim vodila Delovni krog evangeličanov, krilo CDU, ki združuje protestante v stranki.
Preberite še:
To so katoliški očetje sodobne Evrope
Statistika
V 82-milijonski Nemčiji živi po zadnjih podatkih 23 milijonov katoličanov (28 odstotkov prebivalstva) in 21 milijonov protestantov (21 odstotkov prebivalstva).
Katoličani povečujejo svoj vpliv
Z upadanjem politične moči Merklove pa se spet vse bolj krepi katoliški del CDU. Tako je februarja letos postala generalna tajnica CDU in nekakšna prestolonaslednica Merklove Annegret Kramp-Karrenbauer, katoličanka iz Posarja.
Kot ugotavlja nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung, pa moramo tudi nedavno presenetljivo zamenjavo na čelu poslanske skupine CDU v nemškem zveznem parlamentu gledati v luči vse večjega vpliva katoličanov v stranki.
Katoličan zamenja protestanta
Volkerja Kauderja, protestanta iz Baden-Württemberga, ki je 13 let vodil poslansko skupino in je veljal za desno roko Merklove, je namreč zamenjal Ralph Brinkhaus, katoličan iz Vestfalije.
Preberite še:
Prvi rožni venec protestantskega pastorja
Preberite še:
Princesa, ki ruši vse okvirje: Lahko bi živela zaprta v gradu, a sem se odločila drugače
Preberite še:
Veste, koliko katoličanov živi v največji državi na svetu?
