Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Mora res župnik “fehtati” za denar?

OFFERS
Pascal Deloche / Godong
Deli
Zdi se mi, da se v Sloveniji veliko moli za nove duhovne poklice. Včasih pogrešam le malo več zavedanja, da je treba ravno toliko ali še več moliti za že posvečene, da bi bili svetostni in bi dobro opravljali svoj poklic.

Zavedam se pomembnosti vodje v vsaki ekipi. Vodja je tisti, ki lahko vse potegne za sabo, je ključen dejavnik. A refleksijo o tem, kakšni duhovniki so, kakšni bi morali biti in kakšno teološko fakulteto imamo, prepuščam drugi priložnosti oziroma še raje kleru samemu.

Tokrat se raje posvetim odnosu nas laikov do tega poklica oziroma do vseh služb in dolžnosti, ki jih duhovništvo v praksi nalaga.

Poleg običajnih pastoralnih zadolžitev duhovnikov morajo ti, zlasti če so župniki ali škofje, opravljati tudi naloge:

  • tajnice,
  • direktorja,
  • ekonomista,
  • organizatorja dogodkov,
  • kadrovnika,
  • animatorja,
  • arhitekta,
  • zidarja,
  • opernega pevca,
  • (če se le da) kitarista,
  • vzgojiteljice,
  • psihoterapevta,
  • šoferja,
  • govornika,
  • upravljavca spletnih strani …

Duhovniki bi ta seznam gotovo znali še podaljšati.

Načelo subsidiarnosti

Iskreno verjamem v načelo subsidiarnosti. Tudi v Cerkvi. Torej da bi morali laiki prevzemati vse tiste funkcije, pri katerih duhovniške posvečene roke niso nujno potrebne. Ne verjamem v to načelo le zato, ker je duhovnikov vse manj in se moramo v Cerkvi organizirati drugače kot v preteklosti.

V človekovi naravi je, da se bo čutil bolj uporaben, vključen, pripaden, če bo za skupnost nekaj storil. Treba mu je torej dati možnost. Še več, ga k temu spodbuditi.

Nič ni zastonj

“There ain’t no such thing as a free lunch,” je bilo rečeno. Nič ni zastonj. Ne, niti odrešenje ne. Niti Gospodova smrt in vstajenje ne pomagata, če mi ne dovolimo, da se nas ta milost dotakne. Če hočeš blagoslov, moraš vsaj dvigniti tazadnjo in odpeketati v cerkev. Potrebno je vsaj nekaj vložka.

Zakaj mora torej vse v župniji delati župnik, župljani pa dobimo postreženo “na pladnju”?

Poglejmo zgoraj navedene naloge, ki jih mora opravljati duhovnik. Koliko je takih, ki jih zares mora opravljati? Res mora voditi vso župnijsko administracijo? Načrtovati prenovo strehe in gradnjo novega župnijskega doma? Res mora prav on nadzorovati, da bo gradnja potekala, kot je treba?

Res mora on skrbeti za župnijsko spletno stran in urejati župnijsko glasilo? Organizirati romanja in župnijske dogodke? Voziti ministrante na izlete?

Ne rečem, biti mora zraven, vedeti, kaj se dogaja, usmerjati, na koncu “požegnati” ali ne. A lahko bi bil le nekakšen predsednik vlade, ki “le podpisuje”. Izvajajo pa drugi.

Župnijski ministri

Sploh če imamo res premalo duhovnikov, zakaj ne bi župnijski gospodarski svet načrtoval in izvedel obnove cerkvene fasade in nakupa novih orgel? Je to mar za duhovnika? Ne, za župnijsko občestvo se vse to dela.

Torej naj denarja od župljanov ne “fehta” duhovnik, ampak za to zadolženi laik, župnijski “resorni minister”. Zakaj mora biti župnik tisti “grdi”, ki neprestano prosi za denar? Cerkev bo lepa, da se bodo v njej lepo počutili župljani. Orgle bodo nove, da bodo verniki lepše doživljali bogoslužje.

Ni za duhovnika, je za vsakogar od nas, ki smo del župnije. Laiki bi morali biti gonilo župnije. Tako bi duhovnikom ostalo dovolj časa in energije za tisto, za kar so poslani – da bi bili pastirji, duhovni vodniki, posvečevalci.

Vem, duhovniki bodo takoj povedali, da je to utopija, ker ni ljudi, ki bi to delali. Zato te naloge prevzemajo sami. Boljše tako, kot pa da je župnija mrtva.

Zato pravim, da je duhovnikov še preveč. Ko jih bo premalo, bodo le delili zakramente. To je edino, česar ne moremo tudi mi laiki.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes, letnik 52, št. 4.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.