Aleteia

Ne, boter ne more biti kdorkoli

MATKA CHRZESTNA
Shutterstock
Deli

Duhovnik Fabio Bartoli: glavno odgovornost pri izbiri nosijo starši. Razlogi, zakaj nekateri niso primerni

Pogosto je njihovo življenje v neskladju s tem, kar mora biti ravnanje dobrega kristjana.

Kolikokrat se zgodi, da je za botra izbran kdo, ki ne hodi v Cerkev? Župnik ene od župnij v Rimu Fabio Bartoli opozarja na “veliko grenkobo”, ko ugotoviš, da botri ne govorijo resnice in se lažno izkazujejo za primerne, saj duhovnik ne pozna vedno podrobnosti o posameznikovem življenju in o ustreznosti ne poizveduje. “Ne gre za žalost iz sočutja do tistega, ki laže (čeprav pred zakramentom), temveč me boli misel, da nekdo zlorabi duhovnikovo dobrodušnost! Ki prerase v neresnico, ko imenuješ za botra nekoga, ki to ni.”

Pomen botra

Ali torej obstajajo kakšna merila pri izbiri botra ali botre? Bartoli odgovarja: “Preden odgovorim na to vprašanje, menim, da se moramo vprašati, kakšna je vloga botrov na poti kristjanove vzgoje. Lik botra izhaja iz krsta odraslih in njegova vloga je jamčiti za krščenca, kar je še danes vidno pri obredu: boter je tisti, ki jamči, da je katehumen primeren za prejem krsta.”

Vloga, ki se spreminja

“Potem ko se je uvajanje v zrelo krščanstvo razdelilo v tri faze, se je tudi vloga botra spremenila: pri krstu postane porok krščanske vzgoje krščenca, medtem ko pri birmi postane tisti, ki spremlja prve korake birmanca v krščansko življenje.”

Kdo za to vlogo ni primeren

Jasno je torej, nadaljuje duhovnik in bloger, da te vloge ne more opravljati kdorkoli. Osnovni pogoj je, da je življenje botra skladno z vlogo pričevalca in pôroka, ki jo prevzema. Torej so iz vloge botrov samodejno izključene osebe, katerih življenje ni v skladu z evangelijem, torej ljudje, ki javno izražajo nasprotovanje nauku Cerkve (glede splava, zakonskega življenja, avtoritete Cerkve …), pa tudi ljudje, ki v svojem življenju ne spoštujejo zakramentov (ljudje, ki več let ne gredo k spovedi, ki ne hodijo redno k sveti maši in podobno).

Naloga župnika

Osnovno vprašanje, ki je vse prej kot preprosto rešljivo, zadeva pripravo botrov, potem ko so ti izbrani za spremljanje osebe k zakramentu. “To je velik problem,” pravi Bartoli, “in vsak župnik ravna bolj ali manj tako, kot mu je ljubše: nekateri preprosto prepustijo vso odgovornost botrom samim, tako da nekritično sprejmejo njihovo izjavo, drugi pa prevzamejo nase breme osnovne priprave.”

“V obeh primerih menim, da je problem treba reševati v pogovoru s starši, da bi se zavedali pomena izbire in botra ne bi izbirali na podlagi prijateljstva in sorodstva z namenom pridobiti kakšno materialno korist.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.

Preberite še:
Biti botra je …
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.