Aleteia

Zakaj pri maši uporabljamo kadilo

INCENSE,MASS
Pascal Deloche | Godong
Deli

Ta prijetno dišeči del naše katoliške dediščine sega v tisočletje pred Kristusom

Nekaj je v vonju svežega kadila, ki napolnjuje cerkev, kar poživlja duha. Toda od kod prihaja ta običaj in zakaj kadilo sploh uporabljamo?

Uporaba kadila v verskih obredih se je začela več kot dva tisoč let pred začetkom krščanstva. Na Kitajskem je najstarejša uporaba kadila zabeležena leta 2000 pred Kristusom. Trgovina s kadilom in začimbami je bila glavni gospodarski dejavnik med vzhodom in zahodom, ko so karavane trgovcev potovale po bližnjevzhodni Poti kadila od današnjega Jemna prek Savdske Arabije. Pot se je končala v Izraelu, tu pa je bilo kadilo predstavljeno Rimskemu cesarstvu.

Zapisi o kadilu

Religije v zahodnem svetu kadilo pri svojih slovesnostih uporabljajo že zelo dolgo. O kadilu pišejo v Talmudu, v Svetem pismu je omenjeno kar 170-krat (gl. 2 Mz 30,1):

“Potem naredi oltar, na katerem boste zažigali kadilo; naredi ga iz akacijevega lesa.”

Uporaba kadila pri judovskem češčenju se je nadaljevala še dolgo po začetku krščanstva in je zagotovo vplivala na njegovo uporabo v katoliškem bogoslužju. Cerkev z zažiganjem kadila ponazarja molitev vernikov, ki se dviguje proti nebesom. Simbolika je omenjena v Psalmu 141:

“Moja molitev naj se kakor kadilo usmerja predte, vzdigovanje mojih rok kakor večerna daritev.”

Ne vemo natančno, kdaj se je kadilo začelo uporabljati v cerkvenih obredih. Nobenega dokaza ni, da so ga uporabljali v prvih štirih stoletjih Cerkve. Uporaba kadila pa je omenjena v Novi zavezi. Evangelist Luka na začetku evangelija, ko govori o rojstvu Janeza Krstnika, zapiše:

Ko je bila na vrsti Zaharijeva skupina in je opravljal duhovniško službo pred Bogom, ga je po običaju duhovniške službe zadel žreb, da je šel v Gospodovo svetišče zažgat kadilo; vsa množica pa je ob uri kadilne daritve molila zunaj. (Lk 1,8-9)

CARDINAL NICHOLS,INCENSE
©Mazur/catholicchurch.org.uk

Dim kot skrivnost

Kadilo je zakramental, ki se ga uporablja za blagoslavljanje in češčenje. Dim iz kadila ponazarja skrivnost samega Boga. Ko se dviguje proti nebu, podoba in vonj izražata sladkost Gospodove navzočnosti, s tem pa se krepi vez med nebom in zemljo, ki se sklene v navzočnosti samega Boga.

Dim ponazarja tudi globoko vero, ki naj bi nas napolnjevala, vonj pa predstavlja krščanske kreposti.

Splošna ureditev rimskega misala med bogoslužjem večkrat dopušča uporabo kadila. Kadar želimo zažigati kadilo, kadilnico trikrat zanihamo, kar predstavlja tri Božje osebe v Sveti Trojici.

Kdaj uporabljamo kadilo?

Kadilo lahko uporabljamo pri različnih delih bogoslužja.

  • med vstopno procesijo,
  • na začetku maše, ko pokadimo oltar in križ,
  • pred branjem evangelija,
  • ko na oltar postavimo kruh in kelih z vinom, pokadimo darove, križ, oltar, duhovnika in na koncu še občestvo.

Poleg tega se kadilo uporablja tudi pri pogrebih, tako v cerkvi ob krsti pokojnega kot na pokopališču. Uporabljamo ga na veliki četrtek, ko je izpostavljeno Najsvetejše. Med velikonočno vigilijo se pet zrnc kadila položi na velikonočno svečo.

Na koncu si še poglejmo, kaj je zapisano v knjigi Razodetja:

Nato je prišel drug angel in obstal pri oltarju, držeč zlato kadilnico. Dano mu je bilo veliko kadil, da bi jih pridal molitvam vseh svetih na zlatem oltarju, ki je pred prestolom. In dim kadil se je po angelovi roki vzdignil pred Boga skupaj z molitvami svetih. (Raz 8,3-4)

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.