Aleteia

Jezuit iz Mengša, ki je postal vodja kitajskih astronomov

CHINA
SHUTTERSTOCK
Deli

Ferdinand Avguštin Hellerstein je kot misijonar deloval na Kitajskem. Ker so ga kot znanstvenika zelo cenili, so po njem poimenovali celo asteroid

Nedavno smo na Aletei pisali o kristjanih na Kitajskem in preganjanju, ki so ga doživljali tako spreobrnjenci kot misijonarji. Med slednjimi je vredno omeniti Ferdinanda Avguština Hallersteina, na Kitajskem znanega pod imenom Liu Songling, slovenskega jezuita, misijonarja in znanstvenika, ki je evangelij na Kitajskem oznanjal v 18. stoletju.

Na Kitajskem preživel več kot polovico življenja

Rodil se je plemiški družini leta 1703 v Ljubljani in odraščal na Ravbarjevem gradu v Mengšu. Na šolanje se je odpravil v Ljubljano, kjer je po koncu gimnazije tudi vstopil v jezuitski red. Šolanje na področju matematike in astronomije je nato kot član reda nadaljeval na Dunaju in v Gradcu. Željo po misijonarskem delu je izrazil že pri svojih 24 letih. Počakati je moral še osem let, da se mu je uresničila.

Leta 1735 so ga poslali v Peking, kamor je z večjimi postanki prispel leta 1739. Na Kitajskem je preživel 36 let, ugled pa si je na dvoru cesarja Čjana Lunga pridobil s svojim znanjem astronomije, matematike ter kartografskimi in diplomatskimi veščinami. To je poteza, ki so se je pogosto posluževali jezuitski misijonarji, saj samo misijonarsko delo ni bilo zaželeno. S svojim znanjem so se približali kitajskemu cesarju z upanjem, da bi prebili led in navsezadnje lahko opravljali svoje poslanstvo.

CHINA
PIXABAY

Po sedmih letih so Hallersteina zaradi njegovih sposobnosti celo imenovali za mandarina, visokega državnega uradnika, postal pa je tudi vodja cesarskega astronomskega urada in matematičnega odbora. Kljub ugledu in spoštovanju pa mu pri delu ni bilo lahko, saj kitajski strokovnjaki na jezuite v svojih vrstah niso gledali z odobravanjem in so jih včasih celo po krivem obtoževali raznih dejanj.   

Po njem poimenovali celo asteroid

Med svojim delom je med drugim tudi izdelal karte Tatarske in izračunal število prebivalcev Kitajske. Opravljal je astronomske meritve v jezuitski zvezdarni v Pekingu in veliko prispeval k obsežnemu atlasu Kitajske in katalogu več kot 3.000 zvezd. Leta 1748 je celo odkril komet. Njegovemu astronomskemu delu v čast so leta 2003 poimenovali asteroid, ki je danes poznan pod imenom 15071 Hallerstein.  

V njegov opus spadajo tudi številni zapisi o naravoslovnih in etnografskih zanimivostih o imperiju, v katerem je preživel drugo polovico svojega življenja.

Pokopan v Pekingu

O njegovem življenju na drugem koncu kontinenta pričajo pisma, ki jih je pisal v rodne kraje in jezuitom po vsej Evropi. V pismih svojemu bratu in sestri lahko beremo o njegovem odnosu s kitajskim cesarjem, o težavah misijonarskega dela in krščanstvu na Kitajskem.

Še več o njegovih odkritjih pišejo publikacije priznanih evropskih strokovnih združenj, kot so Londonska kraljeva družba ter sanktpeterburška in pariška akademija znanosti.

Umrl je na današnji dan leta 1774 v Pekingu, kjer je pokopan na jezuitskem pokopališču.

Tags:
misijonar
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.