Aleteia

Še pred kratkim je bil odpisan, zdaj ga kujejo v zvezde

ANDREJ VOMBERGAR
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

V življenju se lahko vse zelo hitro obrne. Tudi na bolje

Za Andreja Vombergarja ste verjetno že slišali. Morda ste brali našo zgodbo o njem, mogoče ste to ime zaznali naključno, ko ste šli mimo televizije v času tekme. Ali pa ste nogometni poznavalec.

Za medije je zdaj Slovenec iz Argentine vroča žemljica. Cukajo ga za rokav, postavljajo na naslovnice. Njegovo sporočilo pa je že od prihoda v Slovenijo enako: rad bi se prebil do reprezentance. Številni so prepričani, da je ta korak le še vprašanje časa. A še pred nekaj meseci so bili oblaki nad njegovo kariero zelo sivi, če že ne črni … Vendar je trdovratno vztrajal pri marljivem delu in dokazal, da so se nekateri o njem motili.

Andrej, v Argentini ga kličejo Andres, Vombergar je 24-letnik iz Buenos Airesa, ki je lani poleti kot igralec, čigar zaščitni znak so goli, v slovenski nogomet vstopil ob velikih pričakovanjih.

Postal je član Olimpije, čeprav mu je njena ponudba prinesla manj denarja, kot bi ga dobil kje drugje. V prvi sezoni se je še nekoliko lovil, se otepal poškodb, a vendarle dosegel enega odločilnih zadetkov za ljubljanski naslov prvaka. Skupaj je zadel štirikrat. A še pomembneje zanj je bilo, da je s svojo pojavnostjo, bojevitostjo in skromnostjo očaral navijače.

Poleti se je za Vombergarja življenje, vsaj s poklicnega vidika, zapletlo. Klub je zamenjal trenerja. Ne le to, v naslednjih mesecih se je zgodba celo večkrat ponovila. Srbski trenerski dvojec nanj ni računal. Ne le da je Vombi, kot ga kličejo soigralci in navijači, moral sesti na klop, ampak celo na tribuno. Mnogi so se čudili, ko je lastnik Olimpije Milan Mandarić oznanil, da Vombergar ni izpolnil pričakovanj in da bo Ljubljano, kamor si je tako želel, verjetno moral zapustiti.

A nato se je izza oblakov prikazalo sonce. Tretji Olimpijin trener v sezoni Safet Hadžić ga je nemudoma vrnil na igrišče. Moštvu se je to ekspresno obrestovalo: zadel je že na prvi tekmi po “odmrznitvi”. Skupaj je na 13 tekmah do zdaj prispeval sedem golov, kar je skoraj podvojen učinek celotne lanske sezone, in dodal še tri podaje za zadetke soigralcem.

Vse to je bilo velik argument, da je postal najboljši igralec slovenskega prvenstva v oktobru. “Zelo sem vesel in ponosen. A to je nagrada za vso ekipo. Najboljši igralci so tisti, ki naredijo druge boljše,” je Vombergar dejal za klubsko spletno stran.



Eden odločilnih dejavnikov za veliko vrnitev je bil Andrejev nepopustljiv značaj.

Vsi vemo, kaj vse je prestal in kaj se je dogajalo, tudi marsikaj grdega, ampak fant je vseskozi trdo delal, ni rekel niti besedice in ni spraševal, zakaj ne igra, zakaj ne pride niti med 18, zakaj ni bil prijavljen za Evropo, potem pa je dobil priložnosti in jo izkoristil. On je eden tistih, ki mu je treba dati priložnost, tudi če odigra dve, tri slabše tekme. On je zagotovo lahko vzor vsem,” je pred kratkim v intervjuju za Sportal dejal Branko Ilić, Olimpijin kapetan, ki je videl veliko nogometnega sveta, med drugim tudi svetovno prvenstvo.


Kaj s svojim odnosom sporoča mladi nogometaš? Vztrajnost, tudi v najtežjih trenutkih, je ključ za vsestransko rast. Navsezadnje se po odzivih v težavah, ne v lepih trenutkih, spozna pravi značaj. Glavo gor tudi ob najbolj nemogočih situacijah.  “Želel bi si, da bi se vsi borili in tekli kot on. Da bi se tako borili za gol,”
 svojega napadalca za vzor drugim postavlja Olimpijin trener Zoran Barišić.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Lojze Grčman
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več