Aleteia

Takole svetniki razkrivajo, kaj so vice in kako je tam

ST LAWRENCE,PURGATORY
Public Domain
Deli

V vicah je več bolečine kot kjerkoli na svetu, a tudi več miru – več ga je le še v nebesih

Uradni cerkveni nauk ne govori veliko o tem, kakšne so vice, lahko pa o njih veliko izvemo iz zapisov svetnikov in teologov.

1. To je kraj silnega trpljenja in sreče

Sveta Katarina iz Genove, ki naj bi trpljenje vic doživela že tu, na zemlji, je trdila, da je “v vicah toliko bolečine kot v peklu” (Razprava o vicah). Tako kot pogubljene duše tudi duše v vicah trpijo zaradi lakote po Bogu, ki ga še ne vidijo. Trpijo pa tudi zaradi ognja, ki “bo povzročil več bolečine, kot je lahko človek prenese v tem življenju” (sveti Avguštin).

Sveta Katarina de Ricci naj bi štirideset dni trpela za dušo v vicah. Ko se je neka redovnica dotaknila njene roke, ji je dejala: “Mati, vi gorite!”

Prav tako je sveta Katarina iz Genove učila: “Duše v vicah združujejo veliko veselje z izjemnim trpljenjem … Nobenega miru ne moremo primerjati z mirom duš v vicah, razen mir svetnikov v nebesih.”

V vicah gre za skrivnostno plimovanje bolečine in radosti, pravi dominikanski brat Reginald Garrigou-Lagrange, ker je trpljenje začasno in vodi v nebesa. Bolj ko duša ljubi Boga, bolj trpi, ker ga ne vidi; in bolj ko trpi, več veselja in ljubezni je v njej, ko se bliža Bogu.

2. To je kraj očiščevanja in usmiljenja

Se spomnite prilike o možu, ki pride na kraljevsko svatbo brez svatovskega oblačila (Mt 22,1-14)? Svatovsko oblačilo je življenje usmiljenja, ki ga potrebujemo, če želimo na nebeško gostijo. Predstavljajte si zasuk: mož pride na svatbo v oblačilu, ki je umazano. Kaj bi mu kralj rekel? Morda kaj takega: “Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega.” (Raz 21,27)

V Stari zavezi je Juda Makabejec svojim možem naročil, naj molijo za umrle, in zahteval, naj se zanje opravi daritev za grehe: “Zato je namreč naročil to spravno daritev za umrle, da bi bili oproščeni greha” (2 Mkb 12,45). To predpostavlja kraj očiščevanja po smrti – vice.

Veliko cerkvenih očetov meni, da je sveti Pavel namigoval na vice, ko je pisal o tem, da na Kristusovem temelju gradimo z zlatom, srebrom, lesom ali slamo: “… ogenj bo preizkusil, kakšno je delo tega ali onega. /…/ Tisti pa, čigar delo bo zgorelo, bo trpel škodo. Sam se bo sicer rešil, vendar kakor skozi ogenj” (1 Kor 3,13.15). Les in slama se nista obnesla za tri prašičke, toda Bog v svojem usmiljenju ne zahteva zlata!

To je dobro, saj brat Garrigou-Lagrange pravi: “Duše, ki se popolnoma izognejo vicam, so verjetno precej redke. Med tistimi zvestimi verniki, ki jih je sveta Terezija poznala, so le trije sklenili vice na zemlji.”

3. To je kraj, ki se ga je treba izogibati

Vicam se lahko izognemo. Svetniki so nas vedno znova spodbujali in opogumljali, naj svoje vice živimo že tu, na zemlji.

Pater Paul O’Sullivan nam svetuje, kako živeti, da bi se izognili vicam:

  • izogibajte se grehu,
  • opravite pokoro,
  • sprejmite trpljenje,
  • pogosto pojdite k sveti spovedi in obhajilu,
  • molite z vero in vztrajnostjo,
  • pripravite se na smrt,
  • pridobite odpustke.

To so nasveti, ki nam lahko že na tem svetu pomagajo, da postanemo svetniki. Ali kot pravi brat Garrigou-Lagrange: “Doseči svetost na zemlji je mogoče in normalno – za vse.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.