Aleteia

Veste, katere barve v sakralni umetnosti nekoč nikoli niso uporabili?

JESUS PURGATORY
Deli

Ikonografija prvih kristjanov na Bližnjem vzhodu je bila vedno zelo specifična, predvsem glede pomena barv in podrobnosti

Zlata odseva žarečo Božjo luč in nas spominja, da za vse, ki so v nebesih, na svetu ni senc. Rdeča označuje smrt mučenca ali pa nebeški ogenj. Oči so velike in ušesa poudarjena, kajti upodobljena svetnik ali svetnica vedno zreta v Boga in vedno poslušata Njegov glas.

Podobno je z barvami v zahodni sakralni umetnosti. Krščanski umetniki so skozi stoletja skrbno izbirali primerne barve, s katerimi bi izrazili duhovno simboliko naslikanega prizora. Včasih je bilo to v skladu z bogoslužnimi barvami Cerkve, drugič spet pa s krščansko tipologijo, ki je bila dediščina prvih ikon.

pixabay

Naslednjih pet barv je skozi stoletja izražalo različne duhovne stvarnosti ter dodajalo globino in pomen vsaki krščanski umetnini.

Črna  črna barva običajno predstavlja temne duhovne pojme, kot so smrt, zlo in bolezen.

Rjava – kot barva umazanije je rjava simbolizirala prehodno naravo ustvarjenega, pa tudi ponižnost in revščino.

Zelena  to je barva, ki jo povezujemo s pomladjo, zato je zelena običajno predstavljala novo življenje, preporod in upanje.

Rdeča – to barvo pogosto uporabljajo za Jezusova oblačila in ima več različnih pomenov. Rdeča predstavlja ljubezen, ogenj, strast in žrtveno kri. Povezujemo jo tudi z barvo zemlje in lahko predstavlja človeštvo.

Bela – barva svetosti, deviškosti, čistosti in pravičnosti. V belem so običajno upodobljeni angeli. Bela oblačila so tudi znamenje svetnikov, posebej kristjanov, ki so trpeli zaradi preganjanja, to pa se nanaša na vrstico iz Razodetja (7,13): “Tile, ki so ogrnjeni v bela oblačila, kdo so in od kod so prišli?”

Zanimivo, da v pravoslavni ikonografiji ene barve niso nikoli uporabljali: sive, kajti ikonografi vam bodo povedali, da je siva – mešanica črne in bele (barvi greha in pravičnosti) – barva neodločenosti, ki ne sodi v evangelij.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Tags:
umetnost
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.