Aleteia

Kaj meni Cerkev o upepelitvi?

CREMATION WALL
Por StudioPortoSabbia | Shutterstock
Deli

Cerkev upepelitev sprejema, vendar ob upoštevanju nekaterih pravil

Upepelitev hitro postaja nova izbira načina pokopa za družine po vsem svetu. Tudi v Sloveniji je število žarnih pogrebov že krepko preseglo tradicionalni način pokopa pokojnikov.

Za mnoge ljudi je upepelitev cenejša različica tradicionalnega pokopa in družinskim članom prihrani nekaj denarnega bremena. Upepelitev postaja priljubljena tudi med katoličani, saj je za žarni pokop potrebna manjša površina. V Katoliški cerkvi pa je to vendarle novost, ker je bila upepelitev do leta 1963 prepovedana. Zakaj?

Nekoč poganske pogrebne navade

Ko se je krščanstvo začelo širiti po Evropi, se je Cerkev želela odmakniti od poganskih pogrebnih navad, ki so vključevale tudi upepelitev. Mnogi so to videli kot zanikanje vstajenja mrtvih, osrednjega krščanskega verovanja. Nekateri ljudje so celo izbrali upepelitev kot način izpodbijanja krščanskega nauka in so se norčevali iz kristjanov, češ, kako bo telo vstalo ob poslednji sodbi, če je spremenjeno v pepel.

To uradno stališče Cerkve je veljalo skoraj 1.900 let, v zadnjih letih pa je dobilo več odtenkov. Razlog za prilagoditev Cerkve je, da nameni večine ljudi, ki se odločijo za upepelitev, niso več v nasprotju s krščanskim naukom. V zadnjih letih so žarni pogrebi pogostejši iz denarnih razlogov, ne pa zaradi verskega prepričanja.

Nove navade

Cerkev je torej začela dopuščati upepelitev. Da bi razjasnili novo stališče, je Vatikan leta 2016 izdal dokument z naslovom Ad resurgendum cum Christo o pokopu pokojnih in shranjevanju pepela v primeru kremacije, v katerem je zapisano:

“Tam, kjer higienski, ekonomski ali socialni razlogi privedejo do izbire kremacije – izbira, ki ne sme nasprotovati jasno izraženi ali vsaj domnevni volji pokojnika –, Cerkev ne najde doktrinalnih razlogov, da bi prepovedala tovrstno prakso. Upepelitev trupla se ne dotika duše in ne ovira Božje vsemogočnosti, da bi obudila telo, zato ne vsebuje objektivnega zanikanja krščanskega nauka o neumrljivosti duše in vstajenju telesa.”

Še vedno pa so prepovedane upepelitve, izbrane “iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku”.

Primeren prostor

Cerkev katoličanom tudi naroča, naj upepeljene posmrtne ostanke primerno pokopljejo ali pa jih hranijo v vdolbini v zgradbi ali na zidu, namenjeni shranjevanju žar, ki se imenuje kolumbarij.

Če se iz tehtnih razlogov izbere kremacijo trupla, mora biti pepel pokojnika praviloma shranjen na svetem kraju, torej na pokopališču ali, če je primerno, v cerkvi oziroma na območju, ki ga je Cerkev namenila posebej za to.

To pomeni, da pepela ne smemo hraniti doma ali ga raztresti v naravi. Cerkev to pojasnjuje z naslednjim razlogom:

“Shranjevanje pepela na svetem kraju lahko zmanjša tveganje, da bi bili pokojni prikrajšani za molitev, spominjanje sorodnikov in krščanske skupnosti. Na tak način se izognemo možnosti, da bi pozabljali, nespoštljivo ali vraževerno ravnali s posmrtnimi ostanki pokojnih, še posebej po tem, ko bo preminula prva generacija.”

Čeprav Cerkev še vedno priporoča pokop teles, je upepelitev lahko upravičena izbira za mnoge družine.

Vstanjenje teles ob koncu časov

Konec koncev, ne glede na to, kaj se zgodi z našimi telesi, nas bo Bog zbral ob koncu časov in v čudežnem vstajenju mrtvih v naša telesa znova vdihnil življenje.

Dotlej pa je naša naloga, da v času, ki nam je namenjen, živimo krepostno in sledimo Jezusu proti nebeškim obalam večnosti.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja AleteiePrevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Tags:
smrt
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.