Že nekaj časa živim z občutkom, da je dotik cenzuriran. Ko gledam ljudi, opažam, da jih ima vse več težave z gestami, v katerih se jih nekdo dotakne. To se pojavlja tako med ljudmi, ki so si blizu, kakor med daljnimi znanci.
Lahko je povezano tudi s tem, da živimo v ultraseksualiziranem svetu. Ljudje pa se prav tako bojijo dotikati drugih, da jim ne bi pripisali erotičnih nagibov. Zato se med pogovorom samodejno zakrčijo, so pozorni na svoje gibe in ustvarjajo fizično distanco. Naslednji razlog je, da obstajajo osebe, ki so v času svojega življenja postale žrtve dotika, ki jih je ranil. Zato so lahko zadržani pri dotikih in gestah.
Preberite še:
Potrebujemo vsaj osem objemov na dan. Zakaj?
Dotik je pomemben!
Dotik pa je v človekovem življenju zelo pomemben. Otroci, ki jih ne objemajo, se slabše razvijajo. Potrebujejo dotik svojih staršev ali skrbnikov, posebej ko zajokajo. Izsledki raziskav Michaela L. Commonsa in Patrice M. Miller kažejo, da ima lahko zapostavljanje otroka v trenutkih, ko joka, za posledico napade panike in ogrozi njegov razvoj.
Pri odraslem človeku ni dotik nič manj pomemben. Gary Chapman, avtor teorije o petih jezikih ljubezni, ga postavlja med praktično pomoč, darila, dobre besede in čas. Dodaja, da je za nekatere ljudi prav fizični dotik sporočilo in dokaz ljubezni.
Se bojite dotikov?
Pomislite za trenutek – s kakšno lahkoto navezujete fizični stik z drugimi? Pomislite na te, ki so vam blizu. V stiku z neznanci samodejno ohranjate distanco (in to je dobro). Imate v sebi naraven refleks, da bi koga objeli, ga potrepljali? Se morda takih gibov bojite?
Preberite še:
Dejstva in predlogi, ki jih moramo poznati, da bi otroke obranili pred spolno zlorabo
Ko si sama poskušam odgovoriti na vprašanja, opažam odvisnost, ki jo od nekdaj opisujejo psihologi. Med pogovorom, ko se me dotika nekdo, ki mi je blizu in ga imam rada, me to ne moti in je zame to celo prijetno. Če pa se tako obnaša oddaljeni znanec ali nekdo, ki ga sploh ne poznam, mi je to neprijetno in se v meni zbujajo jeza in druga neprijetna čustva.
Štiri območja osebnega prostora
Edward Hall je opisal štiri območja osebnega prostora:
- intimni (15–45 centimetrov) je prihranjen za najbližje,
- osebni (46 centimetrov do 1,2 metra) je območje ali razdalja, ki jo ohranjamo v času, ki ga preživljamo s prijatelji ali v posebnih primerih s sodelavci,
- socialni (1,2–3,6 metra) je območje, v katerem ostajamo, ko smo z ljudmi, ki jih ne poznamo dobro,
- javni (več kot 3,6 metra) je območje psihološko varne razdalje, ko smo med popolnoma neznanimi ljudmi.
Ta območja osebnega prostora se lahko od osebe do osebe nekoliko razlikujejo. Če tujec posega v naše osebno ali celo intimno območje, bo to v nas zbudilo neprijetne občutke.
Preberite še:
Šest namigov, kako moliti za svojega moža
Prijateljski dotik
Ves čas me spremlja vprašanje o dotiku prijateljev. Predstavljajte si, da vam prijatelj govori o svojih težavah. Vidite, da je potrt in skrušen. Poslušate ga in mu želite izkazati podporo. Ali poleg besed stisko lajšate tudi z dotikom – objemom, mu položite roke na rame? Za marsikoga lahko dotik pomeni več kot tisoč besed. Zanje je to lahko pomembno znamenje podpore.
Nekoč mi je prijateljica, ki je imela težko obdobje, pripovedovala, da ve, da je to samo obdobje in da bo nekako šlo. Da ni treba, da jo tolažim z besedami in pomagam v obliki nasvetov. Povedala mi je, da ji pomaga, da jo nekdo posluša in jo, na primer, prime za roko. “Takrat čutim, da nisem sama, in breme vsakdanjosti, ki ga doživljam, postaja lažje,” mi je zaupala.
Preberite še:
Kako vam 30 sekund na dan lahko izboljša zakonsko življenje
Pomislite, morda so med vašimi bližnjimi osebe, ki hrepenijo po dotiku tople roke na njihovi rami.
Ne pozabite, da je primerno, če o tem nismo prepričani, osebo vprašati, ali se je smemo dotakniti. Če to potrebuje, se bo nasmehnila in se strinjala. Če vas zavrne, se ne obremenjujte – razumela bo vaš trud.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.
Preberite še:
“Stara sem bila 22 let, plesala sem ob drogu, v nedeljo pa sem hodila k maši”
Preberite še:
“Ob smrti otroka se čas ustavi, najin svet se je postavil na glavo”
Preberite še:
Ne le Jakobova pot, skozi Slovenijo gre tudi pot svetega Martina
