Aleteia

Kako prideš iz vic v nebesa oziroma pekel?

CZY MODLITWA ZA ZMARŁYCH MA SENS
Deli

Kako je v vicah?

Vprašanje bralca:

Kako je v vicah? Kako prideš iz vic v nebesa oziroma pekel? Vem, da o nebesih in peklu govori tudi Sveto pismo, kaj pa o vicah? Janko

Odgovarja: p. Primož

Prav imaš, ko ugotavljaš, da Jezus v evangelijih govori o peklu in nebesih kot o dveh dokončnih stanjih človeka po smrti in poslednji sodbi. Obenem bi bilo narobe, če bi rekli, da Sveto pismo ne omenja vic. O veri v vice se piše že v Stari zavezi. Pravzaprav bi lahko govorili o veri v neko vrsto vic povsod tam, kjer se pojavlja navada molitve za rajne. Ta ima namreč smisel le, če verjamemo v obstoj življenja po smrti, obenem pa predpostavljamo, da s svojo molitvijo lahko pokojnim tako ali drugače še pomagamo.

Iz vic ni poti v pekel

Katoličani verjamemo, da so vice kraj očiščevanja na poti v nebesa. Poenostavljeno: priti v vice torej pomeni biti že odrešen – duša iz vic ne more več prispeti v pekel. Za razumevanje vic lahko vzamemo odlomek o svatbi kraljevega sina v Matejevem evangeliju (Mt 22,1-14). V njem je govor o možu, ki je bil sicer povabljen na svatbo, vendar je nanjo prišel nepripravljen, brez svatovskega oblačila. To prispodobo lahko uporabimo tudi pri sebi: čas zemeljskega življenja mi je dan, da se skušam čim bolje pripraviti na nebeško gostijo, na katero smo vsi povabljeni. Kljub trudu se lahko zgodi, da se mi za časa življenja ne bo uspelo povsem pripraviti: trudil sem se, da bi prišel tja, vendar moje svatovsko oblačilo ni povsem čisto. Potrebujem še postanek v predsobi, kjer se bom lahko dokončno uredil in s svojega oblačila odstranil vse madeže in umazanijo.

Če razumeva, da je svatovsko oblačilo prispodoba za našo dušo, potem postane razumljivo tudi, da je odstranjevanje madežev morda kdaj tudi boleče, ker so se nekateri lahko zažrli globoko v nas (nekateri teologi govorijo o očiščujočem ognju). Vendar bolečina očiščevanja ne sme biti razlog, da bi si premislil in ne hotel na svatbo – duša v vicah ne ostane trajno in po očiščevanju jo čaka večnost v nebesih.

S smrtnim grehom ni vstopa v vice

Madeži, o katerih je govor pri očiščevanju, so lahko bodisi mali grehi bodisi posledice grehov, mojih in drugih. Včasih ponavljanje greha pusti v meni navezanost, včasih me greh drugega rani, da nisem miren in svoboden. Vendar pa v vice ne morem priti s smrtnim grehom, ki povzroči večno pogubljenje.

Dobro se je spomniti tudi, da lahko dušam v vicah pomagam že na zemlji s svojo molitvijo, s pridobivanjem odpustkov, z odpovedmi ali z darovanjem trpljenja. Tudi na ta način ohranjamo bratsko povezanost in skrb ter uresničujemo Jezusovo željo, da bi bili vsi eno.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, v rubriki Mladi val.

Tags:
vera
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.