Aleteia

To je cilj in smisel in konec adventa

ADVENT,CHRISTMAS
Stocksy
Deli

Začetek adventa. Kakšen čas je to in čemu je v življenju namenjen

Brez zamere. Ne gre za “veseli december”, za katerim se skriva cela trgovska mašinerija. Ne gre za darila. Tudi ne za lučke in glasbo s kraguljčki in kuhano vino in paneton. Ni čas neskončnih zabav. Ni čas upijanjanja in pozabljanja na kruto resničnost, ki bo spet nastopila z jutranjim mačkom na novoletno jutro. Ni čas olepševanja. Ni čas za spanje.

Prebujanje iz spanja

Advent je prebujanje iz spanja. Advent je budnost, pozornost, čuječnost. Občutljivost. Občutljivost najprej do stvari, ki se dogajajo znotraj nas. Da vidimo, kje se v življenju nahajamo, kam gremo, kaj čutimo, česa si želimo in kje grešimo; kje je naš cilj in kakšne so poti do njega. Potem pa občutljivost v naših odnosih. Da opazimo človeka, ki ga srečamo. Opazimo, ne le oplazimo s pogledom. Da smo mu blizu, da ga razumemo, da imamo prostor zanj, da ga zaščitimo, ga razveselimo, odkrijemo, kaj potrebuje in kaj pričakuje od mene. Občutljivost, da bi opazili, da bi videli, da bi razumeli. Tako človek spet postane človek.

Seveda je za to potrebno veliko časa. Da se torej ustavimo, ker je postati človek naš največji in najvažnejši življenjski projekt.

Smisel adventa

Postati in za vedno ostati človek, ker je človek dragocen. To je smisel adventa. Ker je cilj in smisel in konec adventa srečanje. Srečanje z Gospodom. Srečanje, ki ga lahko doživim samo kot človek. Ker bo k meni prišel kot človek. Kako in kdaj bo prišlo do njega, tega pa ne ve nihče. In ravno to je poanta adventa. Ne vemo, kdaj bo božič. Čez štiri tedne? Morda ja, morda ne. Lahko jutri, lahko čez sto let, kdove. Vse naše življenje je advent.

Čujmo torej, ker ne vemo, kdaj bomo srečali hišnega gospodarja. Morda bo na vratih, morda za mizo, morda v bolnem, morda v osamljenem, morda v tečnem, morda v razvajenem. Morda bo v vašem nasprotniku. Gotovo pa bo. Pride. Čujmo torej, bodimo občutljivi, vedno, vsak trenutek živimo kot kristjani, vsak trenutek, v vsakem srečanju bodimo človeški – ker ne vemo, v katerem srečanju bo Gospod.

Pravzaprav bo v vsakem. Zato si prizadevajmo, da pride že danes, že v našem naslednjem srečanju. Potem se tudi tistega zadnjega, najpomembnejšega srečanja ne bomo bali, temveč veselili.

 

Vir: blog Marka Rijavca

Tags:
advent
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.