Aleteia

Kaj se zgodi s sinovi zaščitniških mater?

TEŚCIOWA
Shutterstock
Deli

Materinska ljubezen ni vedno brezpogojna. Včasih vključuje tudi trpljenje in pogojevanja, ki pustijo sled

Govorimo o težavi, ki jo oškodovanec težko prepozna. Moški si v odnosu z mamo zgradi identiteto in izoblikuje način, kako vstopa v odnose z drugimi. Senca zaščitniške mame ima zato lahko resne posledice v času, ko človek stopa na samostojno življenjsko pot.

Kako se pretirano materinsko zaščitništvo odraža v življenju sinov?

Odrasli sinovi pogosto živijo v molčečnosti in nenehnih protislovjih. To je posledica tudi naše kulture, v kateri dečki in fantje ne smejo pokazati svojih čustev in morajo navzven delovati močni.

Živeti in odrasti s čustveno nedostopno osebo med nenehnim nadzorom in pritoževanjem pušča podobne posledice. Naj navedemo nekaj konkretnih primerov:

  • Zatekanje k laži in zanikanju

Sin, ki je rasel pod vplivom zaščitniške matere, ni imel priložnosti, da bi postal pristna in močna osebnost. Preživetveni refleks takšnih moških je zatekanje k laži.

Najprej lažejo, da ne bi razočarali mame in da bi se izognili krivdi. Če se to začne že v mladih letih, obstaja nevarnost, da bo kot odrasel lagal v kateremkoli okolju. Z lažjo se bo varoval, skril svoja čustva, zadovoljil mamo in preživel vsako bolečino.

  • Izrazita čustvena zadržanost

Odrasli sinovi zaščitniških mater velikokrat zanikujejo svoja čustva. Ker se je že zelo zgodaj dalo prednost materinim čustvom in so bila zato otrokova zatrta, je sin zgodaj razumel, da izražanje čustev ni le sramotno, ampak tudi nevarno.

  • Sovražnost

Zaščitniška in nadzorniška mati vedno ustvarja negotovo vez, v kateri otrok čustveno ni potrjen. Pogosto zato pride do agresivnega ali sovražnega vedenja. Moški, ki je zrasel v takšnem okolju, se lahko pretirano odziva, nima nadzora nad čustvi in doživlja izbruhe jeze.

  • Nerešeni odnosi 

Zaščitniške matere svoje sinove smatrajo za osebno lastnino. Ta nezdrava vez ima hude posledice na otrokov čustveni razvoj, njegovo psihološko zrelost, na njegovo samostojnost in na njegovo sposobnost sprejemanja odločitev. Ena od jasnih posledic je težava pri vzpostavljanju intimnega odnosa in pristnega ljubezenskega razmerja z drugo osebo.

 

Zavedati se moramo, da resnična ljubezen išče dobro ljubljene osebe, še toliko bolj, kadar gre za lastnega otroka. Vzgajati v ljubezni in v svobodi je bistvenega pomena, to pa začnemo v družini razvijati že v prvih mesecih otrokovega življenja.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.