Aleteia

Ali veste, kdo je mlada biblijska “zvezdnica”?

ESTER
Web Gallery of Art
Deli

"Zvezdnica" je prelepa Estera. Posredovala je za rešitev celotnega ljudstva. Za kristjane je "predhodnica" Device Marije, saj pri Bogu prosi za trpeče človeštvo

Mlada, lepotica, junakinja. Zvezdnica Svetega pisma. Estera in knjiga, ki nosi njeno ime, je vključena v Staro zavezo.

Njena neizmerna lepota je posebej omenjena v biblični zgodbi. Pravzaprav je bilo Esterino pravo ime Hadasa, kar po hebrejsko pomeni mirta, piše kardinal Gianfranco Ravasi, avtor knjige Cuori inqueti (Nemirna srca, založba San Paolo).

Estero oziroma Hadaso, ki je bila sirota, je pod svojo streho sprejel njen stric Mardohej. V zgodbi, polni osupljivih preobratov, oba postaneta orodji za odrešenje svojega ljudstva, ki mu je pretil poboj zaradi sovražnih zvijač Amana, enega izmed ministrov perzijskega kralja Asuerja.

Na vrhu harema

Zgodba se dogaja v mestu Suzi, perzijski metropoli v današnjem Iranu, kjer so arheologi odkrili čudovite ruševine z akropolo in kraljevo palačo.

Kraljevi ukaz o poboju Judov, ki naj bi ga izvršili na dan, določen z “žrebom” (purim), je na koncu kralj Asuer razveljavil zaradi priprošnje Estere, ki jo je postavil na čelo svojega harema in tako umaknil svojo prvo ženo Vasti.

Od žalovanja do praznovanja

Zadnji del knjige je namenjen veselemu presenečenju zgodbe: datum “žreba” ne postane trenutek žalovanja, ki so se mu Judje izognili zaradi Estere, temveč trenutek praznovanja purima, ki ga še danes njihovi potomci obeležujejo kot folklorno praznovanje in je v mnogih pogledih podobno našemu pustu, pa čeprav z verskim pridihom.

Dve vrlini

Bistvo pripovedi je torej odločilno zavzemanje mlade Judinje za svoj narod, ki ga v krščanstvu ponavadi pripisujemo Mariji. Estera ima dve lastnosti, ki se na žalost pogosto ne ujemata: bila je lepa in dobra, svoj čar je lahko uporabila kot vir upanja in veselja, kar, zanimivo, potrjuje hebrejski jezik, v katerem beseda tôb hkrati označuje lepo in dobro.

Mali studenec

Ta mlada ženska izraelske diaspore je tako opevana v njej posvečeni knjigi: “Mali studenec, ki je narasel v reko, bil luč in potem sonce in velika voda. Reka je Estera … Gospod je rešil svoje ljudstvo, oprostil nas je Gospod vseh teh nesreč in Bog je storil velika znamenja in čuda, kakršna se niso zgodila med nevernimi narodi.” (iz 10. poglavja grškega besedila Esterine knjige)

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Igor De Luisa. 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.