Aleteia
Sob, 26. septembra |
Sveta Kozma in Damijan
Življenjski slog

Si želite bolj harmoničnega vzdušja med otroki?

FIGHTING SIBLINGS

Shutterstock

Tina Martinec Selan | Sun Dec 09 2018

Rivalstvu med brati in sestrami se lahko (vsaj deloma) tudi izognemo

Čeprav se starši trudimo, da bi otroke vzgajali v pravičnosti in si še kako želimo mirnega, prijateljskega ozračja v družini, pa se določeni meri prepirov med njimi vseeno ne moremo izogniti. V osrčju prepirov gre, če pogledamo nekoliko globlje, pravzaprav za rivalstvo med brati in sestrami, za večen boj in dokazovanje tega, kdo je staršem najljubši ali koga imajo najraje.

Če skušamo v naših družinah izpolnjevati v nadaljevanju omenjene pogoje, bomo vsaj nekoliko zmanjšali rivalstvo med sorojenci in pripomogli k bolj harmoničnemu vzdušju v družini.

Otroci imajo možnost izražati svojo jezo

Vsak človek v nekaterih situacijah občuti jezo, jeza je normalno in povsem zdravo čustvo. Pomembno je, da razločujemo med občutenjem jeze in izražanjem jeze. Otroke je treba naučiti, da niso slabi, če občutijo jezo, da pa je pomembno, kako to jezo izrazijo. Moramo jim povedati, kateri so v naši družini sprejemljivi načini izražanja jeze.

Nekaj primerov: otrok lahko pove, da je jezen in zakaj; otrok gre lahko v svojo sobo in se namesto nad bratom ali sestro znese nad svojim vzglavnikom; otrok lahko jezo izrazi prek skakanja ali teka; lahko nariše risbico, ki prikazuje, zakaj je jezen in na koga …

V družini se tudi dogovorimo, kateri za nas niso sprejemljivi načini izražanja jeze, npr. pretepanje, loputanje z vrati, pljuvanje, grizenje in tako dalje.

Otrok ne primerjajmo med seboj

Ker so otroci zelo različni, jih kaj hitro začnemo primerjati med sabo. Možno je, da imamo pri tem povsem dobre namene, recimo da bi otroke vzpodbudili v nekem ravnanju. Poglejmo primer: eden izmed otrok vedno jé bistveno počasneje od drugih, zato mu govorimo: “Poglej, tvoji bratje so že vsi pojedli in se zdaj lahko že igrajo.”

Naš namen je, da bi počasnejšega otroka s primerjavo spodbudili, da bi se tudi on nekoliko podvizal pri obrokih, a sporočilo, ki ga lahko dobi otrok, je: nisi tako hiter kot tvoji bratje, zato te nimamo enako radi kot njih. Zato je zelo pomembno, da sprejmemo raznolikost naših otrok in da tudi sami razumemo, da se nikoli ne bodo mogli ali znali vsi obnašati enako. In tako je tudi prav.

CHILDREN PLAYING
Shutterstock

Otrokom ne dodeljujmo vlog

Še ena nevarnost, ki ji starši včasih podležemo, je ta, da otrokom dodelimo neke stalne vloge v družini. Nekatere vloge so vezane na vrstni red njihovih rojstev ali na spol: ti si najstarejši (in zato od tebe pričakujemo več); ti si dekle (zato moraš biti bolj mirna in ubogljiva od brata) …  Lahko pa so vloge dodeljene glede na njihove telesne ali osebnostne značilnosti, npr. ti si najbolj pridna; ti si najbolj športen; ti si najhitrejši; ti vedno razumeš in potrpiš …

Tudi če se pri teh vlogah prvenstveno naslonimo na otrokovo pozitivno lastnost, je to, da otroka vedno postavimo v isto vlogo, pravzaprav naporno in obremenjujoče. Morda pa si kdaj tudi “ta pridna” v družini želi, da bi lahko naredila kaj napačnega in da se zato ne bi podrl svet, ali pa si morda tudi “ta hiter in “ta športen” želi, da ne bi vedno od njega pričakovali, da je v vsem prvi.

Za vrednoto postavimo sodelovanje, ne tekmovanja

Ne glede na vse, se nekaterim konfliktom med sorojenci ne bomo mogli izogniti. Tudi če nam je neprijetno, pa moramo včasih starši poseči mednje in nekako pomagati, da se spor reši oziroma da se prepir pomiri na kar najboljši način. Pomembno je, pravita avtorici knjige Na pomoč, moji otroci se kregajo, da pri tem izpostavimo vrednoto sodelovanja, ne pa tekmovalnosti.

Recimo, da se otroci sprejo, ko je treba zvečer pospraviti igrače in se pripraviti na spanje. Kaj hitro začnejo drug drugega obtoževati, kdo je kaj razmetal, kdo sploh ni ničesar razmetal, kdo je naredil največji nered …

Namesto da starši začnemo razsojati, kdo je v resnici kriv za kaj, jim povejmo: vsi morajo sodelovati pri pospravljanju sobe in če bo vsak poskrbel za en del sobe, bo soba hitro pospravljena. Ko končajo, ne pozabimo poudariti, da je bila soba tako hitro in lepo pospravljena, ker so vsi poprijeli za delo, mlajši pa so pomagali starejšim. Kot nagrado za lepo sodelovanje jim lahko za večerjo pripravimo najljubšo jed ali pa jim preberemo knjigo pred spanjem.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
otrocivzgoja
Top 10
Ločila
Jana Podjavoršek
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: ...
GIACOMO MARIA ACETI,
Silvia Lucchetti
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, š...
BLESSED MARTYRS OF NOWOGRODEK
Jarosław Kumor
11 redovnic se je prostovoljno podalo v smrt ...
Martin Golob
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, k...
PIO
Tereza Mohar
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli pa...
CO CZYNI KOBIETĘ PIĘKNĄ
Tina Martinec Selan
Možje, to so stvari, ki jih vaša žena počne v...
Lojze Grčman
Primož Roglič od strahovitega padca v Planici...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.