Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Duhovni nasveti, da vaše govorjenje ne bo le prazno blebetanje

WOMEN,GOSSIP
Shutterstock
Deli

“Smrt in življenje sta v oblasti jezika.” (Prg 18, 21)

Besede, ki jih uporabljamo v vsakdanjem govoru, imajo veliko moč. Človeka lahko spodbudijo ali pa povsem potolčejo. Kot kristjani smo dolžni svoj govor uporabljati na način, ki bližnjega spodbuja, ne pa uničuje.

Častitljivi Ludvik iz Granade, dominikanski duhovnik iz 16. stoletja, je svoje nasvete zapisal v knjigi s primernim naslovom Vodnik za grešnike (The Sinner’s Guide). V njej korak za korakom predstavlja načrt za grešnike, ki se želijo izuriti v kreposti in se otresti sužnosti greha.

Tu je nekaj njegovih zdravil, s katerimi lahko izboljšamo svoj govor in zasijemo kakor luč v življenju svojih bližnjih.

1. Ne pozabite na moč svojih besed

O tem lahko marsikaj povemo, kajti v Svetem pismu je zapisano, da sta smrt in življenje v oblasti jezika” (Prg 18, 21). Iz tega lahko razumemo, da sta sreča ali žalost vsakega človeka odvisna od uporabe tega organa.

2. Najprej izboljšajte besede, ki jih uporabljate

V zvezi s prvo točko, torej vsebino svojih besed, ne pozabimo nasveta apostola Pavla: “Nobena umazana beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč le dobra, da bi bila ob potrebi v izgrajevanje, da bi podelila tistim, ki poslušajo. Nečistovanje in vsakršna nečistost ali lakomnost pa naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim. Isto velja za kvantanje in nespametno ali prostaško govorjenje” (Ef 4,29 in 5,3-4).

3. Bodite zmerni pri količini svojega govora

V zvezi z drugo točko, kako naj govorimo, upoštevajmo zlato sredino med molčečnostjo in zgovornostjo, med plahostjo in samozadostnostjo, med lahkomiselnostjo in pompoznostjo; vedno govorimo s primerno resnostjo, zmernostjo, ljubeznivostjo in preprostostjo. Izogibajmo se vzvišenemu zatrjevanju in trmastemu vztrajanju v svojih izjavah, kajti to vodi v prepir, ki povzroča rane usmiljenju in uničuje dušni mir. K velikodušni naravi sodi, da v takšnih prepirih priznamo poraz.

4. Ovrednotite namen svojega govora

Nazadnje pa moramo razmisliti tudi o namenu, s katerim govorimo. Obstajajo ljudje, ki si želijo zgolj delovati učeno. Drugi se želijo ponašati s svojo duhovitostjo in govorno spretnostjo. Prve tako zavedeta licemerstvo in prevara, drugi pa se ukvarjajo le s samoljubjem in nečimrnostjo. Zatorej ne zadošča, da je naš pogovor sam po sebi dober – služiti mora dobremu namenu, kot je recimo Božja slava ali korist bližnjega.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.