Veliko ljudi trpi zaradi zavisti, še posebej takšni, ki trpijo zaradi dobrin, ki jih imajo drugi, ali zaradi dosežkov drugih ljudi, ki uspeh drugega čutijo kot lasten poraz.
Zavist je negativno čustvo, ki človeka zagreni in ga onesrečuje. Skozi vso zgodovino so različne religije in filozofije opozarjale nanjo in na njene posledice.
Pisatelj Victor Hugo je zavistneža opisal kot “nehvaležneža, ki sovraži luč, ki ga osvetljuje”. Kako se soočiti s tem čustvom, ki nam povzroča tolikšno škodo?
Preberite še:
Kako se izogniti temu, da bi zavidali drugim
Filozofi opozarjajo
Sveti Tomaž Akvinski zavist opisuje kot užaloščenost zaradi dobrin svojega bližnjega, ker to vidi kot oviro do lastne sreče. Tomaž Akvinski meni, da so zavistni običajno ambiciozni ljudje, ker si želijo, da jih drugi ne bi presegli, da drugi ne bi bili boljši od njih.
Miguel de Unamuno je zapisal, da je “zavist tisočkrat hujša od lakote, ker je to duhovna lakota”.
Sodobna psihologija ugotavlja, da to negativno čustvo povzročata dve težnji: želeti, česar ne moreš imeti, in nenehno se primerjati z drugimi.
Zavist se rodi iz poželenja po stvareh, ki jih človek nima in jih hoče vzeti drugemu zaradi pomanjkanja empatije. Zato se zavisten človek ne zna postaviti v kožo drugega, se zanj ne zna veseliti, niti ne zna gojiti zdravih odnosov. Izgradnja zdrave in stvarne samopodobe je cepivo, da se z drugimi ne bolestno primerjamo in da ne trpimo zaradi njihovih uspehov.
Postmoderni narcizem in okolje pretiranega osredotočenja nase ‒ skupaj z ideali, ki jih vsiljuje potrošniška družba in so za veliko večino nedosegljivi ‒ ustvarjajo kulturno ozračje, v katerem se tovrstna čustva lažje porajajo. So ljudje, ki trpijo zaradi velikega števila sledilcev na družbenih omrežjih, ki jih ima njihov kolega, ali zaradi pohval, ki jih prejme od drugih.
Preberite še:
Ljubosumni? V resnici ne gre zanj(o), ampak za vas
Zavist zamenjati z občudovanjem
Zavistnega človeka lastne dobrine ne bodo nikdar osrečile, ker je nesrečen zaradi uspehov in dobrin druge osebe. Naučiti se občudovati pomeni, da izstopimo iz sebe in hvaležno opazujemo vse dobro in pozitivno, ki ga opazimo zunaj sebe.
Če se namesto nase osredotočimo na drugega, potem se lahko iskreno razveselimo ob njegovem uspehu ali pohvali. Če izstopimo iz svoje ranjene samopodobe in se razveselimo zaradi drugih, potem bomo sposobni občudovati tudi sebe in biti hvaležni.
Bertrand Russell je svetoval, da zavist zamenjamo z občudovanjem, ker je bil prepričan, da občudovanje zmanjšuje zavist. Občudovati pomeni slaviti dobro drugega in iskreno pohvaliti.
Pogoja za to, da se osvobodimo zavisti, sta:
- iskrenost s samim sabo,
- zavedanje, da nas dobro drugega moti, in želja, da to spremenimo.
Zakaj se ne morem veseliti uspehov drugih? Zakaj me to moti? Ko se zavemo, kaj se nam dogaja, in o tem spregovorimo, to podelimo z drugimi, smo naredili velik korak k osvoboditvi od zavisti. Sprejeti sebe in sprejeti drugega, poskusiti postaviti se v njegov položaj, se razveseliti ob njegovi sreči, prepoznati zavist in jo sprejeti kot znamenje nezadovoljene želje, me osvobaja tega, da sem preveč osredotočen nase.
Vendar zavest o stvareh ni dovolj. Slediti morajo konkretna dejanja in vzpostavljanje zdravih navad. Zato se moramo naučiti osebni razvoj in napredek primerjati s samim sabo in ne z drugimi. Najsrečnejši ljudje so tisti, ki se znajo zahvaliti in razveseliti vsega dobrega.
Preberite še:
Zakaj ne slišim Boga?
Če občudujemo, se lahko učimo in rastemo
Občudovanje v nas ne vzbuja občutka manjvrednosti, ampak nas spodbuja, da bi se od drugih česa naučili. Že kot otroci se naučimo občudovati tiste, ki nas spodbujajo, da sami postanemo boljši, ki nas navdušujejo s svojim znanjem in ravnanjem ter nam širijo obzorja.
Občudovanje je vir ustvarjalnosti, navdiha in osebne rasti. Zato je pomembno, da svoj čas preživimo tudi z osebami, ki nas navdihujejo, ki nas okužijo s svojim veseljem do življenja in željo, da bi pomagali drugim.
Občudovati pri tem nikakor ne pomeni idealizirati drugih z namišljenimi podobami, ki vodijo v razočaranje. Občudovati pomeni stvarno videti dobre lastnosti drugih ter dobro, h kateremu lahko težimo ali ga želimo ohraniti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Čustvo ali občutje: zakaj je dobro poznati razliko
Preberite še:
6 pasti na socialnih omrežjih, ki škodujejo vašemu zakonu
Preberite še:
Preverite sedem glavnih grehov po posameznih družbenih omrežjih
