Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Kaj pomenijo skrivnosti veselega dela rožnega venca?

PRAYING
Shutterstock-Halfpoint
Deli

Na adventno in božično dogajanje nas spominja veseli del rožnega venca

Kaj pravzaprav pomenijo besede, ki jih izrekamo v veselem delu rožnega venca? K čemu nas spodbujajo, da razmišljamo?

Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela

Ko je bila Marija mlado dekle, zaročeno z Jožefom, jo je obiskal angel in ji napovedal, da bo spočela Božjega sina. Marija ni razumela, kaj to pomeni – z Jožefom namreč še nista bila poročena in živela skupaj, kako bi torej lahko zanosila?

“Angel ji je odgovoril: ‘Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.'” (Lk 1,35) Marija je to sprejela in odgovorila: “Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!” (Lk 1,38)

V prvem delu premišljujemo o Marijini pripravljenosti, da je Bogu kljub temu, da ni vedela ali razumela, kaj jo čaka, rekla: “Zgôdi se!” Ali sem tudi sam(a) pripravljen(a) v polnosti sprejeti Božjo voljo v vseh situacijah svojega življenja? Ali zaupam, da ima Bog boljši načrt za moje življenje, kot bi si ga kdajkoli lahko zamislil(a)?

Ki si ga Devica v obiskovanju Elizabete nosila

Marija se je noseča odpravila k svoji starejši sorodnici Elizabeti, ki je bila noseča in je nosila Janeza Krstnika, da bi ji pomagala pri opravilih. Elizabeta jo je pozdravila z besedami: “Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!” (Lk 1,42)

S temi besedami se je Elizabeta poklonila Mariji in Odrešeniku, ki ga je Marija nosila pod srcem. Srečali sta se dve veliki ženski, katerih sinova sta za vedno spremenila odrešenjsko zgodovino.

JAK ZOSTAĆ DZIEWICĄ KONSEKROWANĄ
Shutterstock

Ki si ga Devica rodila

Ko je bila Marija visoko noseča, sta se šla z Jožefom popisat v svoj rodni kraj Betlehem, kakor je ukazal cesar. V tem času je prišel čas za porod in ker Marija in Jožef nista našla prenočišča, je rodila Jezusa v skromnem hlevčku. “In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.” (Lk 2,7)

Ena največjih skrivnosti naše vere je rojstvo Boga, ki pa se ni rodil v zlati palači kraljevim staršem, ampak v skromnih, revnih razmerah kot nebogljen dojenček. S tem se nam Bog želi približati v naši človeški revščini in nam povedati, da nas ne odrešujeta blišč in bogastvo, temveč skromnost, ponižnost in pripravljenost služiti drugim.

Ki si ga Devica v templju darovala

Po judovskih običajih so vsakega dečka prvorojenca prinesli v tempelj, da bi ga obrezali in “da bi ga postavili pred Gospoda” (Lk 2,22). Tudi Marija in Jožef sta odšla v Jeruzalem ter v tempelj odnesla dojenčka Jezusa ter s tem izpolnila judovsko postavo. Srečala sta starčka Simeona in prerokinjo Ano, ki sta v Jezusu prepoznala Boga. Simeon je Mariji napovedal: “Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.” (Lk 2,34-35)

V tej skrivnosti veselega dela rožnega venca premišljujemo o tem, kako sta bila Marija in Jožef pravična, služila sta judovski postavi, pa tudi o tem, kako je bila Marija pripravljena Jezusa darovati višjemu cilju ter sprejeti tudi vse breme in bolečino, ki jo je doživela ob križanju svojega sina.

Ki si ga Devica v templju našla

Kot dvanajstletni deček se je Jezus med vračanjem s praznovanja v Jeruzalemu staršem izmuznil in ostal v Jeruzalemu, Marija in Jožef pa nista vedela, kje je, in sta ga tri dni iskala. “Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal.” (Lk 2,46) Marija in Jožef sta Jezusa vprašala, zakaj je to storil, in mu povedala, da ju je skrbelo zanj, on pa jima je odgovoril: “Kako, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?” (Lk 2,49)

Nekoliko nenavadna situacija nas napeljuje k razmišljanju, kako je Marija vsakič znova in znova sprejela Božjo voljo. Kot mama bi verjetno želela ali ravnala drugače, vendar Jezus ni bil le njen sin, temveč Božji sin, zato je imel Bog zanj načrte, ki so preprostemu človeškemu razumu nerazumljivi. Kako pa mi sprejemamo Božje načrte za naše življenje?

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.