Terezija Martin je bila trmasta in otročja majhna deklica. Njena mama Zelija je bila močno zaskrbljena zaradi nje. V pismu je zapisala: “Glede Terezije pa – ni moč povedati, kaj bo iz nje … mlada je in tako nepremišljena … njena trma je skoraj nepremagljiva. Ko reče ne, je nič ne pripravi, da bi spremenila svoje mnenje; lahko bi jo za cel dan zaprli v klet in še ne bi rekla ja. Raje bi tam ostala kar čez noč.”
Nekaj se je moralo spremeniti. Če se ne bi, sam Bog ve, kaj bi se zgodilo.
Preberite še:
12 modrosti svete Terezije Deteta Jezusa o ljubezni do drugih
Čevlji, napolnjeni z darili
Terezija v svoji avtobiografiji Povest duše opiše dogodek, ki se je zgodil na sveti večer leta 1886 in ji je za vedno spremenil življenje. Stara je bila trinajst let in vse do tistega trenutka se je trmasto oklepala otroške božične tradicije.
Ko sem od polnočnice prišla domov v Les Buissonnets, sem vedela, da moram ob kaminu poiskati svoje čevlje, ki so bili napolnjeni z darili. Tako sem delala od otroštva dalje. Kot vidite, so me še vedno imeli za majhno punčko.Očetu je bilo všeč, ko me je videl srečno in ko me je slišal od veselja vzklikati ob jemanju darilc presenečenja iz čarobnih čevljev. Njegovo zadovoljstvo me je naredilo še bolj srečno. Toda prišel je čas, da me Jezus ozdravi moje otročjosti, celo nedolžno veselje otroštva se je moralo posloviti. Jezus je dovolil, da je bil oče letos siten, namesto da bi me razvajal. Ko sem šla gor po stopnicah, sem ga slišala reči: “Terezija bi morala že prerasti te stvari; upam, da je letos zadnjikrat.” To me je zelo prizadelo in Celina, ki je vedela, kako občutljiva sem, mi je zašepetala: “Zdajle ne hodi dol, le jokala boš, če boš zdaj odprla darila pred očetom.”
Terezija bi običajno storila prav to – jokala kot majhen otrok po svoji stari navadi. Toda tokrat je bilo drugače.
Preberite še:
Mala Terezija ‒ svetnica z vrtnicami
Preberite še:
To je legenda, ki se skriva za najbolj priljubljeno božično rožo
Božje usmiljenje – največje božično darilo
Toda nisem bila več ista Terezija, Jezus me je popolnoma spremenil. Zadrževala sem svoje solze in medtem ko sem se trudila umiriti bitje svojega srca, sem stekla v jedilnico. Vzela sem čevlje in radostno odvila darila, pri čemer sem bila ves ta čas videti srečna kot kakšna kraljična. Oče ni bil več videti jezen in se je začel zabavati, Celina pa si je mislila, da zagotovo sanja. A to niso bile sanje.
Tereziji se je za vedno povrnila moč razuma, ki jo je izgubila pri štirih letih in pol. Pozneje je to imenovala “božični čudež” in ta dogodek je pomenil prelomnico v njenem življenju. Potisnil jo je naprej v njenem odnosu do Boga in že dve leti po tem se je pridružila skupnosti sester karmeličank.
Ta čudež je zanjo pomenil dejanje Božjega usmiljenja, ki je preplavilo njeno dušo in ji dalo moč in pogum, da dela, kar je resnično, dobro in lepo. Bil je Božje božično darilo, ki je spremenilo njen odnos do življenja.
Terezija je končno razumela, kaj mora storiti, da bo Boga še bolj vzljubila. Opustila je otročje navade in postala resnični Božji otrok. Še vedno je ohranila nekaj svoje trme, toda zdaj je bila ta združena z Božjo voljo; svoje življenje pa je v polnosti zaupala Bogu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Potovanje Glorie Polo v onostranstvo in nazaj
Preberite še:
“Kako naj predam sporočilo Božje besede otrokom, če je tudi sama ne razumem najbolje”
Preberite še:
Kako se spopasti z depresijo v prazničnih dneh
