Danes se spominjamo pomora nedolžnih otrok
Danes se spominjamo pomora nedolžnih otrokCerkev se že od 5. stoletja dalje na poseben dan spominja otrok, ki jih je po Jezusovem rojstvu dal umoriti kralj Herod. O tem dogodku poroča le evangelist Matej, o okoliščinah pa vemo le malo.
Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih. (Mt 2,16)
Takšna dejanja za Heroda niso bila neobičajna. Umoril je tudi svojo ženo in dva sinova. Če se je kdo upiral njegovi volji, ga je dal umoriti.
Pokol?
Umor malih dečkov je večkrat označen kot pokol, s čimer bi radi poudarili trdosrčno prelivanje nedolžne krvi. Čeprav je šlo za strašno dejanje, pa se ta dogodek nikakor ne more primerjati z razsežnostjo današnjega pobijanja otrok po vsem svetu.
Catholic Encyclopedia piše: “Grška liturgija trdi, da je Herod umoril 14 tisoč dečkov, Sirci govorijo o 64 tisočih, srednjeveški avtorji pa o 144 tisočih.” V vseh primerih je številka večja od celotnega prebivalstva Betlehema v času Jezusovega rojstva.
Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je Betlehem v tistem času imel okoli 300 prebivalcev. Dečkov, starih dve leti ali manj, je tako verjetno bilo šest ali sedem. Nekateri trdijo, da bi jih lahko bilo v Betlehemu in okolici med 10 in 20.
To majhno število je morda razlog, zakaj tega dogodka ne opisuje noben sekularen zgodovinski vir.
Vsako življenje je sveto
Toda ne glede na to, koliko otrok je bilo umorjenih, je smrt otrok strašen zločin, Jezus pa bi prav lahko bil med umorjenimi, če Jožef ne bi dobil opozorila, naj se z družino umakne v Egipt.
Narodni dan molitve za nerojene
Vsako življenje je dragoceno, še zlasti življenje vsakega nedolžnega otroka, umorjenega na začetku življenja. Zato Cerkev v Sloveniji danes obeležuje narodni dan molitve za nerojeno življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
