Zamujanje zagotovo ni vrlina, ki bi jo izpostavljali kot nekaj pozitivnega, a dejstvo je, da so redki tisti, ki imajo točnost v krvi. Predvsem za tiste, ki so zavezani točnosti, je zamujanje še najmanj ugodno, saj veliko svojega dragocenega časa porabijo za čakanje.
Prav je, da se trudimo biti točni. Vsem tistim, ki ste nepoboljšljivi, pa je namenjen ta zapis, da se morda le ne boste počutili tako grozno, ker veste, da nekomu vedno “kradete” čas. Kronično zamujanje namreč lahko pripomore k daljšemu življenju in večjemu uspehu.
Preberite še:
11 trikov za odličen prvi vtis
Optimisti in nerealisti
Diana DeLonzor je v svoji knjigi Nikoli več pozen zapisala, da so številni ljudje, ki zamujajo, tako optimistični kot nerealistični. To pomeni, da resnično verjamejo, da lahko v zgolj eni uri skočijo na hiter sprehod, se stuširajo, v čistilnici poberejo perilo, v trgovini nakupijo vse za večerjo in še poberejo otroke v šoli. To je več kot očitno preveč optimistično zastavljen načrt, a številni ljudje, ki so kronični zamudniki, dejansko verjamejo, da jim vse to lahko uspe postoriti.
Raven optimizma je v tem primeru zelo visoka, kar pa, glede na raziskave, ki so jih izvedli na Harvardu, ni nujno slabo. Optimističen pogled že zgodaj v življenju je dobra popotnica za boljše zdravje in manjšo stopnjo smrtnosti.
Prav tako pa je pomembno tudi, da razumemo, da za nekatere ljudi zamujanje ni povsem njihova krivda, saj drugače dojemajo čas kot morda vi. Raziskovalci so izvedli raziskavo, v kateri so dve skupini različnih ljudi spraševali, koliko časa se jim zdi, da je preteklo v eni minuti (pri čemer jim seveda niso izdali, da je minila minuta). V prvi skupini, kjer so bili ambiciozni anketiranci, so v povprečju uganili, da je bilo 58 sekund, v drugi skupini sproščenih in kreativnih anketirancev pa je bil odgovor v povprečju 77 sekund. Teh 19 sekund razlike lahko zelo hitro postane glavni dejavnik, da je nekdo zamudil h kosilu.
Preberite še:
Zakaj zamujamo?
Stremljenje k točnosti je še vedno najboljša izbira
Seveda vsi tisti, ki zamujajo, ne morejo naokoli hoditi s to raziskavo in jo pomoliti pod nos tistemu, ki ga je čakal 30 minut na avtobusni postaji. Vseeno je treba pri vsem skupaj upoštevati tudi čas in čustva drugih. Nekateri so namreč globoko užaljeni, če morajo biti vedno tisti, ki čakajo, saj imajo občutek, da so manj vredni oz. da je manj vreden njihov čas.
Zato velja razmisliti predvsem o tem, kako lahko kot zamudnik čas vidite bolj realistično in kako postati bolj točen. Za začetek lahko svoje zamujanje vsaj vnaprej napoveste in zamujanje vključite že v načrtovanje srečanja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Veliko delate, a z malo učinka? To so navade učinkovitih ljudi
Preberite še:
Kako lahko po več letih premora obnovimo prijateljstvo
Preberite še:
Izbruhi jeze? Tu je rešitev
