Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Usodni dogodki, ki nas čakajo v letu 2019

Deli

Evropa se bo morala v letu 2019 soočiti tudi s prelomnimi dogodki, med drugim z brexitom in pomembnimi evropskimi volitvami

Poglejmo, kaj vse čaka staro celino v tem letu.

Velika Britanija in brexit

Kot vemo, so Britanci na referendumu junija 2016 z ne preveč prepričljivo večino izglasovali izstop iz EU. Vajeti države je po referendumu prevzela konservativka Theresa May, ki je skušala in še skuša čim srečneje in uspešnejše jadrati med Scilo in Karibdo ‒ to je udejaniti izglasovano demokratično voljo britanskih volivcev, hkrati pa preprečiti, da bi država zaradi brexita zdrsnila v gospodarsko krizo.

Velika Britanija bo iz EU izstopila 29. marca 2019. Vprašanje pa je, ali bo to dogovorjen ali nedogovorjen (ang. no deal brexit) izstop iz EU. Velika Britanija in EU sta sicer lani novembra dosegli osnutek dogovora o izstopu, a je Mayeva preložila parlamentarno glasovanje o dogovoru z decembra na letošnji januar.

Odlog glasovanja kaže, da dogovor nima večine v britanskem parlamentu. Del konservativcev, ki jim je lani decembra celo uspelo doseči (neuspešno) glasovanje o nezaupnici Mayevi, namreč ni zadovoljen z dogovorom. Vsekakor bo dogajanje v zvezi z brexitom tudi letos napeto, izstop Velike Britanije iz EU pa ima lahko tudi negativne gospodarske posledice, ki lahko vplivajo tudi na Slovenijo.

BREXIT COFNIĘTY?
Shutterstock

Nemirna Francija

Tudi Francija ima za sabo burno leto in negotovo politično prihodnost. Poleti so Francozi v Rusiji poslali svetovni prvaki v nogometu (malce šaljivo bi lahko rekli, da jim je leta 2018 v Rusiji uspelo to, kar ni uspelo Napoleonu leta 1812), jeseni pa so si številni, zlasti tisti, ki živijo na francoskem podeželju, nadeli rumene jopiče in se odpravili protestirat na mestne ulice ali pa so blokirali posamezne ceste.

Razlog za proteste so višje cene goriv, a nezadovoljstvo Francozov je globlje. Francoski predsednik Emmanuel Macron je s popuščanjem in tako imenovanimi bombončki (višja minimalna plača, manj obdavčene pokojnine in bonusi) protestnikom vzel veter iz jader, a vprašanje je, ali to pomeni tudi konec nemirnega obdobja.

Glede na to, da je konec očaranosti Francozov z Macronom in da številni protestniki zahtevajo njegov odstop, ni mogoče izključiti morebitnih novih protestov tudi v letu 2019. Poleg tega bodo prej omenjeni bombončki, ki bodo letno terjali deset milijard evrov, povečali francoski javni dolg. Morebitne večje francoske težave v povezavi s tem pa bo verjetno čutila vsa Evropa.

Boj za oblast v Nemčiji

V Nemčiji, najmočnejši članici EU in gospodarski lokomotivi stare celine, se je lani začelo počasno slovo Angele Merkel iz politike. Decembra lani se je namreč Merklova poslovila z mesta predsednice CDU. Namesto nje je postala predsednica stranke njena tesna sodelavka Annegret Kramp-Karrenbauer, znana po vzdevku mini Merklova in kratici AKK.

A Kramp-Karrenbauerjeva je kljub vsemu tudi dokaj različna od Merklove. Če je Merklova protestantka z vzhoda Nemčije in ima za sabo izkušnjo komunistične Vzhodne Nemčije, prihaja katoličanka Kramp-Karrenbauerjeva z drugega konca Nemčije, iz Posarja ob meji s Francijo.

ANGELA MERKEL
MAXENCE CC BY 2.0

Merklova bo predvidoma ostala kanclerka do rednih parlamentarnih volitev leta 2021, a ne bo preveliko presenečenje, če bi prišlo do menjave že letos. Če bi na kongresu v Hamburgu v boju za predsednika CDU zmagal Friedrich Merz, bi ta najverjetneje letos že zamenjal Merklovo na čelu vlade.

A spopada za prevlado v CDU in Nemčiji še ni konec. Merz, ki ima že stare zamere do Merklove, namreč še ni vrgel puške v koruze in skuša s pomočjo svojih podpornikov doseči ministrski položaj v vladi Merklove ali celo postati kancler. V Nemčiji bo torej prihodnje mesece še zelo pestro na političnim prizorišču.

Prelomne evropske volitve?

Maja EU čakajo tudi pomembne volitve v Evropski parlament. Izidi v posameznih državah lahko vplivajo na politično trdnost v teh državah (na primer slab izplen Macronove stranke bi tako še bolj ošibil francoskega predsednika), hkrati pa se bodo po volitvah v Evropskem parlamentu verjetno okrepile evroskeptične stranke in stranke, ki zahtevajo strožjo politiko priseljevanja.

Tako kot na državnih volitvah po številnih, zlasti zahodnih članicah EU se bo verjetno tudi na evropskih volitvah nadaljeval trend slabitve obeh velikih taborov, Evropske ljudske stranke in socialdemokratov oziroma socialistov, ter krepitve populističnih strank.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.