Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Moški ponos je bil prvo, kar me je zadelo”

SKUPINA SVETNIK
ŽIGA LOVŠIN
Deli

Glasbenik Tadej Vindiš in (pre)izkušnja, ki ga je oplemenitila

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Za Tadeja Vindiša ste zelo verjetno že slišali. Ali pa ste ga slišali, saj gre za glasbenika, ki se ukvarja s sodobno krščansko glasbo. S svojo skupino Svetnik deluje že 17 let, v tem času pa je nastalo pet albumov. Leta 2017 je doživel preizkušnjo, ki pa mu je odprla nova spoznanja in utrdila nekatera prepričanja.

Da ga je kdaj v zadnjih letih, kot pravi, “štihnilo” v križu, ni bilo nič nenavadnega. A “vbod” je šel v svoji najhujši izvedbi zelo daleč. Fant, ki prihaja iz Rač pri Mariboru, se ni mogel ne normalno prehranjevati ne hoditi na stranišče, njegova petčlanska družina je odpovedala dopust, delokrog družinskega očeta je bil tri mesece bolj ali manj postelja.

Od nemoči do sprejemanja pomoči

Magnetna resonanca je pokazala, da mu je počil medvretenčni disk. Nevrokirurg je dejal, da je potrebna operacija. Čeprav Tadej svojega stanja ni obešal na veliki zvon, se je spontano vzpostavil krog molitve zanj. “Tedaj sem začutil, da smo res mi Cerkev, da drug drugega podpiramo, ko je kdo v stiski,” se spominja.

“Moški ponos je bil prvo, kar me je zadelo. Nisem ‘mačo’, ne po konstituciji ne osebnostno. A vseeno: mož, oče ima v družini drugačno vlogo kot mama in otroci. Ko sem bil fizično nesposoben, se je moja funkcija omajala. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem sprejel pomoč. To sem spoznal o sebi. In še, da se nisem znal ustaviti,” je štajerski glasbenik postal še ena žrtev sodobne naglice.

Tadej Vindiš & skupina Svetnik na odru:

Pesmi, ki so nastajale v bolnišnici

Naslednji koraki so prinesli nove stiske in negotovost. Vsa ta občutja so se prelila tudi v pesmi. Tista z naslovom Ozdravi me je delno nastala pred operacijo, delno pa po njej.

“V pesmi Da ljubim te sem opisal notranji boj, ko sem se spraševal o tem, kaj Bog od mene pričakuje, kaj mi je namenil. Kaj pa, če mi je namenjeno, da ne bom normalno hodil? Že nekaj mesecev ležanja mi je bilo težkih. Kaj pa, če mi Bog namenja, da bom na invalidskem vozičku? To je bilo težko spoznanje. Spraševal sem se, ali sem res pripravljen služiti Bogu ali le do tiste meje, ko je meni ‘fajn’, sprejemljivo,” je tedanja bivanjska in duhovna vprašanja podoživel Vindiš.

Nanje pa je poiskal tudi odgovore, ne glede na to, kakšen bi bil izid operacije: “Dokler mi bo Bog dal glas, bom pel in slavil. Dokler bo poslanstvo trajalo in bom lahko stal, bom igral. Upam, da ga bom nekoč lahko slavil v večnosti.”

Bog nas zna potiskati prek naših mej. Nalaga nam to, kar zmoremo, a v tistem trenutku še ne vemo, da zmoremo. Vem pa, da ljudje doživljajo še mnogo večje preizkušnje, kot je bila moja. Vsaka preizkušnja je težka in velik izziv.

Posledice operacije so (bile) blažje, kot je pričakoval. Številnim pacientom s podobnimi težavami se te ne umirijo še leta: “Da lahko vse, kar počnem, delam še naprej, jemljem kot Božji dar.”

Na bolniškem dopustu še bolj ustvarjalen

Počne pa veliko stvari: vrstijo se nastopi za birmance, na slavljenjih, pričevanjih in drugod, produkcija glasbe, založništvo, spletna prodaja, računalniške storitve … Skromno pravi, da nima ravno orjaške poslovne žilice, ampak da Bog že nekako uredi. Največ ljudi ga pozna prek nastopov skupine Svetnik.

ŽIGA LOVŠIN

Ta je bila v različnih obdobjih različno dejavna. Tudi sam je, ko so bili otroci majhni, dal prednost družini. Nastope je moral med svojim bolniškim dopustom seveda črtati. Pesmi pa so tedaj nastajale še bolj intenzivno.

“Temu sem se res posvetil. Nisem tip avtorja, ki bi lahko pisal po naročilu, kar mimogrede. Pri meni gre za proces. Ideja sicer pride nenadoma. Potem gre za razvijanje, ta proces je na nek način boleč. Ko je ženska noseča, je to nekaj lepega. A rojevanje je boleče. Gre sicer za malce noro primerjavo, ker je porod veliko hujši. Včasih se sprašujem, kaj mi je treba pisati pesmi. A potem, ko je rojena nova, nastopi sreča. Še posebej, ko pesmi nagovarjajo ljudi,” razlaga Tadej.

Poglobljeni

V primerjavi z začetnimi leti je skupina odrinila bolj na globoko: “Na začetku je bilo vse obrnjeno bolj na šalo. Ljudi smo želeli navdušiti na bolj zabaven način. Manj je bilo pesmi, ki so šle na globoko. Zdaj je ravno obratno. Iščemo intimnost z Bogom. Tako, ki zadeva nas kot ljudi.”

Razen Radia Ognjišče njihove glasbe preostale postaje, z občasnimi, redkimi izjemami, ne vrtijo. A to Tadeju ne krati spanca: “Bog išče druge poti, dela na svoj način. Stvari se lepo odvijajo. Odzivi ljudi so dobri. Več kot ves soj luči mi pomeni to, da nekdo doživi stvar osebno. Ljudje povejo, da jih je pesem res nagovorila, spremenila doživljanje neke življenjske situacije.”

Veselje nad preizkušnjami?

Njegova mu je dala serijo pomembnih odgovorov. Pogosto in zelo “poceni” je vprašanje, kje je Bog, da dopušča vse zlo in trpljenje na svetu.

Tadejevo spoznanje je: “V trenutkih, ko nam je bilo najtežje, nam je bil Bog najbližje. To je težko opisati, to čutiš. Na slavljenjih, pričevanjih govorim ljudem, naj se veselijo preizkušenj. Že apostol Pavel pravi, naj bo tako, ker prek preizkušenj prihaja dobro. Ljudem želim, da bi v tistih trenutkih znali vztrajati v molitvi, veri, zaupanju, da bi začutili čim več Božje bližine. To je nekaj neverjetnega.”

 

 

 

Odkrijte več zgodb, kot je ta!

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.