Aleteia

Zakaj imamo težave z intimnostjo?

INTYMNOŚĆ
Shutterstock
Deli

Intimnost ne pomeni, da imamo z nekom spolni odnos. Je nekaj veliko širšega

Sodobni sociologi, filozofi in psihologi se strinjajo, da je ena največjih težav v današnjem svetu nesposobnost, da bi imeli zdrave, globoke in trdne odnose. Nočemo reči, da se to ne da, ampak da je težje, kot je bilo včasih.

Zakaj? Vzroke zagotovo lahko poiščemo v družbenih in kulturnih spremembah. Danes obstaja velik strah pred tem, da bi ljubili in bili ljubljeni, da bi se znali globlje povezati. Izumlja se “nove oblike ljubezni”, s katerimi samo skušamo prikriti našo kronično sebičnost in našo nesposobnost, da bi resnično ljubili. Primer tega je poliamorija in podobni pojavi.

V tokratnem članku se bomo omejili na krizo intimnosti.

Pozabljena intimnost

Dandanes smo izgubili občutek za intimnost, notranjost in zasebnost, tako da nekateri intimo zamenjujejo za spolnost. Ljudje verjamejo, da so z nekom v intimnem odnosu zato, ker imajo z njimi spolne odnose, a v resnici to dvoje ne gre vedno skupaj.

V zakonu je spolnost običajno sad vzajemnega poznavanja, globoke ljubezni in resnične intimnosti. Spolni odnos sam po sebi ne zagotavlja intimnejšega odnosa. Poznavanje drugega namreč zahteva, da gremo precej globlje od zunanjosti.

Intimnost kaže na globino nekega odnosa, na stopnjo zaupanja, ki vlada med osebama, in na to, kako blizu sta si osebi v svoji notranjosti. Obstajajo prijateljstva, ki se zdijo trdna, a v resnici v njih ni intimnosti, ni globljega vzajemnega poznavanja, zato ne poženejo korenin in ostanejo na površju. So ljudje, ki so zelo družabni, prijazni, ljubeznivi, veseli, z dobrim smislom za humor, a druge ljudi držijo na razdalji, jim ne dovolijo blizu in jih resnično spoznati. S svojo skrajno ustrežljivostjo lahko skušajo prikriti pomanjkanje globokih odnosov. Človek ima lahko veliko stikov, a nobenega pristnega in globokega odnosa.

“Družba transparentnosti”, kot jo imenuje korejsko-nemški filozof B. C. Han, je svet, kjer ni prostora za skrivnost, za sramežljivost, za pričakovanje, za zasebnost in notranjost. Težava ni le ta, da se brišejo meje med javnim in zasebnim, ampak tudi ta, da zasebnosti skoraj ne poznamo več, s tem pa izgubljamo sposobnost za intimnost.

COUPLE
Shutterstock

Nič več zasebnosti

Danes se zdi normalno, da se zasebnosti drugega ne spoštuje, da je vse javno, naj bo na družbenih omrežjih ali drugih medijih. Marsikdo verjame, da ima o drugem “pravico” vedeti prav vse, pa to še zdaleč ni res. Za zdrave odnose moramo znati zaščititi svojo intimnost in se naučiti, da ni treba, da se pred vsem svetom popolnoma razgalimo.

Hkrati danes manj stopamo v notranji dialog s samim sabo, ne privoščimo si trenutkov tišine, zasebnosti s samim sabo, zaradi česar je naš pogled na svet in na druge bolj površinski in je toliko težje stopati v globlji dialog z drugimi, ker globljih odnosov preprosto ne poznamo.

Kdor se ni vajen ozreti in poglobiti vase, skušati razumeti svoja čustva, bo težko znal o tem govoriti in o tem spraševati druge. Še manj bo razumel drugega. Veliko ljudi danes trpi, ker se čutijo nerazumljene, in čeprav imajo prijatelje in so vrsto let poročeni, se v svoji intimnosti čutijo osamljeni, ker nihče ni dosegel njihove notranjosti.

Za intimen pogovor je treba ustvariti tudi prostor

Empatične osebe bolje poznajo same sebe in se zato znajo postaviti v kožo drugega in jih poskušajo razumeti. Bolj ko poznamo sami sebe, lažje razumemo druge in z njimi vzpostavimo odkrit, odprt in globok dialog.

Če se nek odnos omejuje na telefonska sporočila in vprašanja o vsakdanjih opravilih, ne pa tudi na globlja vprašanja o samem sebi, potem tak odnos ne pride daleč. Da bi med dvema vzpostavili intimnost, si je potrebno posvetiti čas in drug drugemu prisluhniti.

Za intimen pogovor je treba ustvariti tudi prostor. O resnih in globokih stvareh se ne da govoriti pred prižganim televizorjem, pred drugimi ljudmi ali s telefonom v roki. S kom lahko podelimo svoje najgloblje želje, svoje strahove in najbolj osebne misli?

Kontemplacija je zrenje v globino

Če želimo videti vase in v druge, potem se ne smemo zadovoljiti s tem, kar vidimo na površini, torej da svoje prijatelje ali svojega partnerja sodimo le po njihovem razpoloženju in obnašanju. Če hočemo drugega resnično spoznati, ga moramo gledati v globino in brez predsodkov, za kar potrebujemo tišino, da lahko vstopimo v stik z globljim bitjem, s tem, kar resnično čuti, misli in doživlja.

Da bi dosegli srce druge osebe, se moramo osvoboditi lastnih predstav in predsodkov o njih. Včasih se nam zdi, da drugega poznamo, v resnici pa vidimo zgolj njegovo zunanjost.

Zaupanje v drugega nam omogoča videti nevidno in vera v drugega pomaga iti še dlje. Ko nekomu odpremo srce v zaupanju, drugemu omogočimo, da je tak, kot je, in ne tak, kot sami pričakujemo ali si ga predstavljamo. Kadar drugega skušamo spoznati v globini, nas bo vedno presenetil s čim novim. Ljubiti pomeni videti z novimi očmi, pomeni videti nevidno.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.