Priljubljenost Svetih treh kraljev na Slovenskem sega več stoletij v zgodovino in njihova prisotnost med nami se odraža tudi v cerkvah, ki smo jim jih posvetili. Med njimi je tudi cerkev Svetih treh kraljev v Slovenskih goricah, ki dandanes velja za enega izmed poznogotskih biserov pri nas.
Preberite še:
Kako so koledniki doživeli preporod
Vse se je začelo v prvih desetletjih 16. stoletja
Sledi cerkve Svetih treh kraljev v Slovenskih goricah segajo v leto 1521, ko je salzburški škof Matevž Lang pl. Wellenburg izdal dovoljenje za pozidavo podružnične romarske cerkve na griču, ki je pripadal graščaku Krištofu Myndorfu.
Gradnja cerkve se je nadaljevala vse 16. stoletje, nekoliko pozneje, v 18. stoletju, pa so postavili še zakristijo z oratorijem. Naslednjo celovito prenovo je doživela šele v prvih letih 20. stoletja.
Njeno priljubljenost zasenčila šele Sveta Trojica
Že od samega začetka je cerkev privabljala romarje iz Slovenskih goric in Prekmurja in šele postavitev romarske cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah v 17. stoletju je zasenčila priljubljenost cerkve, posvečene Svetim trem kraljem. Verjetno se imamo ravno temu zahvaliti za to, da cerkev ni doživela večjih slogovnih sprememb in da jo lahko dandanes uvrščamo med največje spomenike pozne gotike v Sloveniji.
Preberite še:
Veste, kje se nahaja najvišja katoliška cerkev na svetu?
Preberite še:
Svete stopnice na Slovenskem ‒ kje jih najdemo?
Mrežast strop z ugankami
Vredni ogleda so predvsem štirje portali, ki obkrožajo cerkev. Ko pa stopite v notranjost, usmerite svoj pogled v strop, ki spominja na mrežasto prepleteno grebenje.
Na presečišču linij mrežo hkrati podpirajo in krasijo okrogli sklepniki, ki so umetnina sama zase, saj na njih najdemo simbole štirih evangelistov, nekaj kratic, mojstrskih znakov in letnic.
Umetniški biser cerkve so njeni oltarji
Po ogledu stropa je dobro preusmeriti pogled malo nižje in nekaj časa posvetiti oltarjem, ki so eni izmed večjih biserov cerkvene opreme na Slovenskem.
Najstarejši izmed njih je oltar Kristusovega rojstva, ki je le še kot redkokateri oltar pri nas ohranjen kot gotski krilni oltar. To pomeni, da ima poleg osrednjega dela še dve krili s poslikavami na obeh straneh: ena izmed njih je bila namenjena delovnim dnem, druga prazničnim. Na sredini je pri tem oltarju izrezljan božični prizor z jaslicami, na razprtih krilih pa si lahko ogledamo in preberemo Jezusov rodovnik.
Cerkev ima seveda tudi oltar, ki je posvečen Svetim trem kraljem, ki je pa nekoliko mlajši in preprostejši, saj njegova izdelava sega v leto 1620. Poleg tega pa cerkev krasi še renesančni t. i. zlati oltar ‒ pozlačen lesen oltar ‒ iz leta 1636, posvečen Marijinemu vnebovzetju.
Če se boste peljali po Slovenskih goricah in uzrli masiven zvonik te srednjeveške cerkve, si le vzemite čas za ogled koščka naše dediščine.
Preberite še:
Sveti trije kralji – čeprav niso bili trije in niso bili niti sveti niti kralji?
Preberite še:
Sveti večer ni eden, ampak so trije
Preberite še:
“Kako naj predam sporočilo Božje besede otrokom, če je tudi sama ne razumem najbolje”
