Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Odraz Svetih treh kraljev na slovenskih tleh

CHURCH OF THE MAGI
ANDREJ PRAZNIK | DRUŽINA
Deli

Slovenska pokrajina skriva na tisoče cerkva. Te pa v sebi skrivajo zaklade iz srednjeveških dni

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Priljubljenost Svetih treh kraljev na Slovenskem sega več stoletij v zgodovino in njihova prisotnost med nami se odraža tudi v cerkvah, ki smo jim jih posvetili. Med njimi je tudi cerkev Svetih treh kraljev v Slovenskih goricah, ki dandanes velja za enega izmed poznogotskih biserov pri nas.

Vse se je začelo v prvih desetletjih 16. stoletja

Sledi cerkve Svetih treh kraljev v Slovenskih goricah segajo v leto 1521, ko je salzburški škof Matevž Lang pl. Wellenburg izdal dovoljenje za pozidavo podružnične romarske cerkve na griču, ki je pripadal graščaku Krištofu Myndorfu.

Gradnja cerkve se je nadaljevala vse 16. stoletje, nekoliko pozneje, v 18. stoletju, pa so postavili še zakristijo z oratorijem. Naslednjo celovito prenovo je doživela šele v prvih letih 20. stoletja.

Njeno priljubljenost zasenčila šele Sveta Trojica

Že od samega začetka je cerkev privabljala romarje iz Slovenskih goric in Prekmurja in šele postavitev romarske cerkve Svete Trojice v Slovenskih goricah v 17. stoletju je zasenčila priljubljenost cerkve, posvečene Svetim trem kraljem. Verjetno se imamo ravno temu zahvaliti za to, da cerkev ni doživela večjih slogovnih sprememb in da jo lahko dandanes uvrščamo med največje spomenike pozne gotike v Sloveniji.

Mrežast strop z ugankami

Vredni ogleda so predvsem štirje portali, ki obkrožajo cerkev. Ko pa stopite v notranjost, usmerite svoj pogled v strop, ki spominja na mrežasto prepleteno grebenje.

Na presečišču linij mrežo hkrati podpirajo in krasijo okrogli sklepniki, ki so umetnina sama zase, saj na njih najdemo simbole štirih evangelistov, nekaj kratic, mojstrskih znakov in letnic.

Umetniški biser cerkve so njeni oltarji

Po ogledu stropa je dobro preusmeriti pogled malo nižje in nekaj časa posvetiti oltarjem, ki so eni izmed večjih biserov cerkvene opreme na Slovenskem.

Najstarejši izmed njih je oltar Kristusovega rojstva, ki je le še kot redkokateri oltar pri nas ohranjen kot gotski krilni oltar. To pomeni, da ima poleg osrednjega dela še dve krili s poslikavami na obeh straneh: ena izmed njih je bila namenjena delovnim dnem, druga prazničnim. Na sredini je pri tem oltarju izrezljan božični prizor z jaslicami, na razprtih krilih pa si lahko ogledamo in preberemo Jezusov rodovnik.

Cerkev ima seveda tudi oltar, ki je posvečen Svetim trem kraljem, ki je pa nekoliko mlajši in preprostejši, saj njegova izdelava sega v leto 1620. Poleg tega pa cerkev krasi še renesančni t. i. zlati oltar ‒ pozlačen lesen oltar ‒ iz leta 1636, posvečen Marijinemu vnebovzetju.

Če se boste peljali po Slovenskih goricah in uzrli masiven zvonik te srednjeveške cerkve, si le vzemite čas za ogled koščka naše dediščine.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.